Dvajsetletni Žiga Lipušček po vrnitvi v Novo Gorico nadaljuje s čustveno rehabilitacijo zaradi težke prometne nesreče, v kateri sta umrla Damjan Marjanović in Zoran Baljak, Ljubomir Moravac pa je utrpel tako hude poškodbe, da so mu morali ampturiati roko. Lipušček, četrti udeleženec nesreče, jo je začuda odnesel brez poškodbe.
Lipušček je bil zadnja štiri leta član Maribora, pred začetkom letošnje sezone pa se je vrnil v Novo Gorico, kjer bo nadaljeval kariero. Zaveda se in obenem sprejema dejstvo, da je neločljivo povezan z lanskim dogodkom in da bodo nogometne sposobnosti še nekaj časa ostale v senci tragične usode njegovih prijateljev, obenem pa upa, da bo nekoč obrnil nov list in spet zaživel običajno življenje mladostnika z visokimi športnimi ambicijami.
Lipišček je v obširnem pogovoru za Ekipo24 razkril tri poslanstva, ki ji namerava uresničevati v nadaljevanju športne poti. "To je moje poslanstvo. Še več, ta pogovor je del treh poslanstev, ki jih imam. Pod točko ena moram ohranjati spomin na umrla, zame je še toliko bolj pomembno, da to počnem za Damjana, ki je bil moj najboljši prijatelj – še več, bil mi je kot brat. Pod točko dve moram opozarjati in ozavestiti mlade, ki radi vozijo hitro in neprevidno ter bi se iz naše nesreče morali marsikaj naučiti. Pod točko tri pa moram uspeti v svojem športu, moram postati nogometaš, kakršen si želim biti," je za Ekipo24 povedal Lipušček.
Mladi nogometaš je nesrečo preživel brez praske, lažje se je poškodoval le med lezenjem iz avtomobila. "Bilo je tako nenavadno, da sem se na neki točki vprašal, ali sem umrl. Prav tako se vsega spomnim, ves čas sem bil pri polni zavesti, ves čas pa sem se počutil tako, kot da imam okoli sebe blazine," je povedal in dodal, da je bila to božja usoda. "Bog me je z razlogom pustil tukaj živega in nepoškodovanega. Eden od teh razlogov pa je tudi, ker moram uspeti v nogometu. Zdaj to čutim močneje kot karkoli drugega in sem odločen, da bom uspel."
Potreboval je kar nekaj časa, da je sprejel posledice nesreče in se sprijaznil z izgubo prijateljev. Naučil se je živeti z globoko žalostjo in prazninov ter se pomiril z dejstvom, da mu je bilo prizanešeno. Zdaj izkoristi sleherno priložnost za širjenje sporočila, katerega bi moral prebrati vsak mladi, pa tudi izkušenejši voznik!
"Pomembno je , da se vsi zavedajo, kar se lahko zgodi na cesti. Predvsem mladi se morajo zavedati tega, kajti mladi smo tisti, ki včasih čutimo, da moramo voziti prehitro, da se moramo zabavati in celo dokazovati na tak način. Nikomur ne moraliziram, nikomur ne težim, nisem nekdo, ki bi s tem utrujal. Bi pa rad, da bi se ljudje zavedali, kaj se lahko zgodi in kako hitro se lahko zgodi. Razumem, da se komu mudi, a že v tem primeru ni vredno. Verjemite mi, da ni vredno. Videl in občutil sem, da ni vredno. Kaj pa šele, če kdo vozi hitro zgolj zato, ker misli, da je zaradi tega car. Dragi moji, nihče od vas, ki vozite hitro, in mislite, da ste carji, ni car. Jaz vem, kako zelo daleč ste od carjev, in upam, da boste vi to spoznali na drugačen način, kot sem spoznal sam in kot so občutili moji prijatelji. Vse kaj drugega kot carji ste!"