Rad bi šel skozi igro, ki sem jo odigral v oddaji Poker After Dark. To je bila miza, kjer nas je igralo 6. Poleg mene so za mizo sedeli Howard Lederer, Patrik Antonius, ter trije borci UFC (amaterski igralci).

Howard je odprl s stavo na 600$. Imel sem rdeče desetke in sem se odločal med klicanjem in višanjem. Odločil sem se, da samo pokličem. Pred tem sem veliko 3-betal, zato sem se odločil, da malo zmiksam svojo igro. Patrik se je pridružil akciji in poklical iz big blinda. Padel je za mene ugoden flop, , kjer sem dobil top set.

Razmišljal sem, kako bi dobil maksimalen izkupiček iz svoje roke, hkrati pa bi rad svoj set tudi zaščitil. Stavil sem 1.100, kar (če pogledam za nazaj) je bilo mogoče malenkost premalo. Vseeno pa se je to izkazalo za perfektno, saj je Patrik imel par osmic in pa vlečko barve z in tako mi ni mogel uiti. Enostavno je moral pogledati naslednjo karto, zato je poklical. Mogoče bo Patrik rekel, da njegov klic ni popolnoma pravilen, vendar je vseeno precej standarden, saj mi ne sme pustiti, da kar tako poberem pot.

Na turn je padla zame zelo dobra karta . Nisem imel razloga, ki bi mi govoril,da sem tukaj premagan. Stavil sem precej močno in sicer 2,600, malenkost manj, kot je bilo v potu. Mogoče bi lahko stavil še nekaj več, kar bi bilo verjetno še malenkost bolje. Patrik ima sedaj vlečko barve in par, sedaj pa je dobil še vlečko lestvice. Možno, da je njegova roka že dobra, drugače pa ima še zmeraj dosti možnosti, da to postane.

Karta, ki jo je prinesel river pa je bila zame tako dobra, da boljše ne bi mogel potegniti niti iz rokava. To je bila , ki je njemu dala tris osmic. Tukaj sem razmišljal o tem, kaj lahko stavim, da bo izgledalo dovolj sumljivo in bo poklical.

Stavil sem 5.800 in si nadel ¨Kriv sem, blefiram¨obraz. Patrik me je seveda takoj prebral. Vedel je, da je premagan, vseeno pa me je poklical, kar je zanj precej neobičajno. Ko sem videl njegov obraz, sem videl, da ve, da je premagan. Najprej sem mislil, da bo odstopil in sem dobil občutek, da nisem stavil primerne vsote, da bi me poklical. Na koncu se je izkazalo, da je bila stava primerno velika, da se mu je zazdelo, da me mora poklicati, ker ni vredno odstopiti.

Poskušal sem delovati nervozno, hkrati pa sem sodeloval v pogovoru za mizo. To je eden izmed tistih momentov, ko je fajn, če zmeraj drugače odreagiraš in upaš, da ti bo uspelo preslepiti nasprotnika. Tokrat mi je uspel dober štart, saj sem enemu najboljših za mizo hitro odvzel kar nekaj žetonov in mu tako zmanjšal možnosti za zmago.