Tipična vrstna hišica v londonski mestni četrti Homerton, ki je od olimpijskega parka oddaljen dve postaji z vlakom, je bila pred igrami vredna 350 tisoč funtov, danes po besedah poznavalcev 650 tisoč. Organizatorji s Sebastianom Coejem na čelu so ponosni, saj je "legacy" (zapuščina) iger odlična. Dobički naj bi bili dobri, čeprav tistega z desetimi milijardami funtov finančni strokovnjaki ne jemljejo resno.

"Veliko 'kul' stvari"

Stratford 2013 je zdaj "prečiščena" mestna četrt z velikanskim nakupovalnim središčem, modernimi stanovanji in hoteli. Predel, nekdanja olimpijska vas, se zdaj imenuje Queen Elisabeth Olympic Park, zaznamuje pa jo velikanski bazenski kompleks z velikim osrednjim stadionom. Po koncu iger so namreč Londončani olimpijsko prizorišče zaprli in ga dodobra "predelali". To soboto, 27. julija, ga bodo postopoma uradno znova odprli.

"Zdaj se tukaj dogaja veliko 'kul' stvari. Osrednji del Londona ni več Hyde Park ali kaj drugega," pravi študent James, ki sedi na stopnici železniške postaje Stratford. Konec junija so začeli na omenjenem območju prirejati koncerte, pred več tisoč poslušalci je nastopil "šef" Bruce Springsteen.

Julija prvi miting po olimpijskih igrah

"Igre so Londonu zagotovile športna prizorišča, ki jih nikoli ni imel," je dejal Coe, ki je zdaj predsednik britanskega olimpijskega komiteja. Na nekdanjem olimpijskem stadionu bo konec julija atletski miting, nastopila bosta tudi britanska zvezdnika iger 2012 Mo Farah in Jessica Ennis. Plavalni kompleks je poslej kopališče, velikanske tribune na obeh straneh so zdaj razstavili, namesto 12 tisoč gledalcev zdaj sprejmejo le še 2.500 ljudi. Med igrami so bile polne.

"Vse se je začelo z igrami. Pred njimi je bilo tukaj smetišče. Vse je bilo zapuščeno, staro. Zahvaljujoč igram se je vse spremenilo − na bolje," še pravi študent James.

"Olimpijske igre so bile tudi ekonomska zgodba o uspehu. V času, ko so bili mnogi brezposelni, smo z igrami ustvarili gradbeno povpraševanje v višini sedem milijonov funtov," pa meni Coe. Igre so tudi poskrbele, da so Britanci poslej bolj športno aktivni, kar je bil tudi cilj organizatorjev. Od leta 2005, ko je London dobil organizacijo iger, se s športom ukvarja kar 1,5 milijona Britancev več kot prej.