Nizozemski nogometni strokovnjak Huub Stevens bo letos dopolnil 70 let, kot pa je povedal v pogovoru za časnik Express, je zaradi zdravstvenih težav že končal trenersko kariero. Kot trener je med drugim z nemškim Schalkejem leta 1997 osvojil zdaj že nekdanji pokal Evropske nogometne zveze (UEFA).
"Letos bom dopolnil 70 let, moje trenerske kariere pa je zagotovo konec. Pred kratkim sem imel vabilo enega nizozemskih klubov, toda ne bom več tvegal," je povedal Stevens, ki se ne bo več pojavljal v uradnih funkcijah v nogometu. "Ljudje me lahko vedno vprašajo za mnenje, ampak to je to."
Kot je dejal, je telo poslalo jasen opozorilni signal. "Odpeljali so me v bolnišnico, ker sem nenadoma začutil bolečine v prsih, diagnoza pa je pokazala perikarditis oziroma vnetje osrčnika," je pojasnil Stevens. Simptomi takšnega vnetja so nenadne in ostre bolečine v prsih, lahko pa se pojavijo tudi v ramenih, vratu in hrbtu.
"To je bil jasen rumeni karton zame. Jasen znak, da moram še bolje skrbeti zase. Zdaj se počutim bolje in lahko celo lažje vadim," je dodal Stevens.
Kot nogometaš je branil barve Fortune Sittard in PSV-a, za nizozemsko reprezentanco pa je nastopil na 18 tekmah. Po končani aktivni karieri, je prevzel vodenje mlajših kategorij svojega PSV-a, prvi posel glavnega trenerja pa je dobil pri nizozemski Rodi. Slednjo je vodil tri sezone, preden je prevzel klub, pri katerem je pustil najglobji vtis.
Leta 1996 je namreč sedel na klop Schalkeja, s katerim je v šestih sezonah poleg pokala UEFA osvojil še dva nemška pokala, navijači pa so ga izbrali za najboljšega trenerja stoletja.
Sledili sta epizodi pri Herthi Berlin in Kölnu, s katerim je tudi osvojil 2. Bundesligo ter izboril vrnitev v najelitnejše nemško klubsko tekmovanje. Po vrnitvi k Rodi je sledil nov klic iz Nemčije, tokrat slovitega HSV-a, ki se je nahajal v coni izpada. Stevens ni klub zgolj rešil pred selitvijo v nižji rang, temveč je klub popeljal celo do evropskih tekmovanj.
Končno je sledil klic "njegovega" PSV-a, a se je epizoda hitro in nesrečno zaključila. Sledila je selitev v Avstrijo k Red Bull Salzburgu, preden je drugič (in ne zadnjič) prevzel Schalke. Po avanturi pri grškem PAOK-u je nekaj let vodil Stuttgart ter nato Hoffenheim, pri katerem pa so se prvič pojavile težave z zdravjem. Zaradi slednjih je februarja 2016 zapustil klub. Kljub težavam z zdravjem pa ni mogel zavrniti pomoči svojemu Schalkeju, katerega je leta 2019 in nazadnje 2020 vodil kot začasni trener.
Tekom svoje trenerske kariere je vodil točno 900 tekem ter zbral 415 zmag (46 %), 237 remijev in 248 porazov. Poleg omenjenih lovorik s Schalkejem in Kölnom je osvojil še ligaški pokal s Hertho, pokal Intertoto s HSV-om, nizozemski superpokal s PSV-om ter avstrijsko državno prvenstvo z Red Bullom.
Akcija,cepimo se