Nekdanjega italijanskega trenerja Alberta Zaccheronija so po padcu na domu v Cesenaticu v petek popoldne prepeljali na intenzivni oddelek bolnišnice v Ceseni, poročajo italijanski mediji. Pri padcu si je hudo poškodoval glavo, napovedi glede njegovega okrevanja pa ostajajo zadržane.
V času padca so bili po podatkih italijanskih medijev na domu njegova žena ter izbranka njegovega sina. Zdravniki so mu sicer rešili življenje, ni pa informacij, ali je bil padec posledica kakšne bolezni.
Devetinšestdesetletni trener je svoja najslovitejša leta preživel na čelu Milana (1998-2001), katerega je prevzel v sezoni 1998/99 ter nemudoma osvojil italijansko prvenstvo. Vodil je tudi nekatere druge velikane z Apeninskega polotoka, in sicer Lazio, Inter ter Juventus.
Nekdanji bočni branilec je sicer bil zaradi številnih poškodb zelo mlad prisiljen končati svojo aktivno kariero, tako da se je že pri tridesetih letih začel ukvarjati s treniranjem. Potem ko je z Baracca Lugo osvojil Serie C2 (četrti rang) in z Venezio Serie C1 (tretji rang), se je njegova kariera razcvetela, ko je leta 1995 prevzel Udinese, s katerim se je najprej uspel uvrstiti v pokal Uefa, naslednje leto pa je končal celo kot tretji v italijanskem prvenstvu.
Z odličnim vodenjem Udineseja je prepričal Silvia Berlusconija, da ga je leta 1998 imenoval za glavnega trenerja Milana. V prestolnici mode se je zadržal tri sezone, tekom katerih je osvojil eno državno prvenstvo, svet pa si ga bo zapomnil, da je uspel svojega šefa prepričati v nakupe Andreja Ševčenka, Oliverja Bierhoffa, Gennara Gattusa ter Kakhe Kaladzeja.
Sledile so epizode pri Laziu, Interju, Torinu in Juventusu, kjer pa se kljub solidnim rezultatom ni dokopal več do nobene lovorike. V večini primerov je klub prevzel sredi leta ter ga uspel do konca sezone stabilizirati, a se nato ni dogovoril za podaljšanje pogodbe. Njegov zadnji in edini neevropski klub v karieri pa je bil kitajski Beijing Guoan.
Preizkusil se je tudi v vlogi selektorja ter je z Japonsko leta 2011 celo osvojil azijski pokal, medtem ko je pred svojo upokojitvijo leta 2019 nazadnje vodil reprezentanco ZAE.
Zaccheroni je sicer zaslovel kot veliki zagovornik taktične formacije 3-4-3, katero so nato začeli kopirati številni drugi (najprej italijanski, nato pa tudi ostali) trenerji.