Dirka po Sloveniji se je iztekla po vaših željah.
Seveda smo več kot zadovoljni. Še zlasti, ker je končna zmaga pripadla našemu kolesarju.

S skupno zmago je bil glavni junak Primož Roglič. Malce je sicer nenavadno, da je slavil nekdanji smučarski skakalec.
Res je malce nenavadno. Na koncu je junak s skupno zmago, a junak ne bi bil, če ne bi imel takšne podpore v ekipi. Do tega so ga pripeljali trener in ostali naši fantje. On je izreden talent, je zelo močan, a na taktičnem področju se vsega šele uči. Le s takšno ekipo, ki jo imamo zdaj, je možen takšen uspeh. Podelitev na koncu je res posamična, a kolesarstvo je drugače ekipen šport.

Je bila to vaša najboljša dirka?
Zadnjo etapo smo nekako računali, da jo bo dobil Marko Kump, saj dobro pozna cilj na novomeškem glavnem trgu, ki je zelo specifičen. Marko je tudi odličen sprinter, veseli smo, da je v naši ekipi. Vsi so odlično sodelovali, ne smem pozabiti tudi mehanikov in maserjev. Na nek način takšen rezultat ni presenečenje, je pa res, da letos v tako močni konkurenci še nismo zmagali. 

Koliko dela je potrebno vložiti v posamezno dirko po Sloveniji?
To je največji projekt našega kluba, izvajamo ga že od leta 1993, gre pa za celoletno delo. Priprave so dolgotrajne, na koncu pa je treba zastavljeno še izpeljati. Skupaj z redarji pri izpeljavi dirke na koncu sodeluje okoli 1000 ljudi.

Na dirki ste imeli tudi ugledne ekipe s serije World Tour. Je to dokaz o pomembnosti slovenske pentlje?
Na dirki smo že imeli tudi pet takšnih ekip, na letošnjo pa je res prišel Sky, ki je trenutno najbolj znano kolesarsko moštvo. Delamo na tem, da imamo čim boljše in kakovostnejše ekipe, saj to privabi vas novinarje, gledalce in tudi vse ostale. Takšen trend želimo držati tudi naprej.

Naslednje leto naj bi nastopila tudi Orica GreenEdge.
Orica bi morala nastopiti že to leto, a smo se nato drugače dogovorili. Na njihovo ekipo so pritiskali pokrovitelji, zato so morali nastopiti v Južni Koreji. Z njimi je nato prišlo do dogovora. Pogodbo smo z ekipo že imeli podpisano in ker niso nastopili bi morali plačati 'penale'. Ko enkrat podpišeš, da boš prišel na dirko, se tam moraš tudi pojaviti. A glede na to, da smo šele dirka, ki se prebija naprej, to ne bi bilo dobro za organizacijo, če bi se odločili za težko pravno pot.

So bili pri Skyju, Lampreju zadovoljni z izvedbo dirke?
Mislim, da so vsi zadovoljni. Do nas niso prišle kakšne pripombe. Prepričan sem, da so bili zadovoljni.

Bi morali v Sloveniji bolje izkoristiti dirko za promocijo turizma?
Vsekakor. O tem se zdaj že dolgo pogovarjamo. Slovenski turizem bi moral to dirko izkoristiti kot orodje za predstavitev naše države. Dirka ne poteka v zaprtem prostoru, poteka zunaj in lahko bi lepo predstavili vse tisto, kar imamo. Možnosti je tukaj ogromno. S tem bi lahko pritegnili marsikaterega turista, da bi prišel v Sloveniji. Kolesarski turizem je sicer v velikem vzponu, veliko pa bi lahko odnesel tudi osnovni turizem. 

Verjetno potem pogrešate, da ni prenosov na nacionalni televiziji?
Seveda to pogrešamo. Pogovarjali smo se z njimi, a žal ni bilo interesa s strani nacionalke. Bolj kot ne se ukvarjajo sami s sabo, nimajo pravih sredstev za prenos. To je nacionalna dirka po Sloveniji in zagotovo bi morala biti na nacionalki, a žal ni tako.

Foto: Anže Petkovšek Primož Roglič, Dirka po Sloveniji Pojavljale so se že tudi ideje, da bi mogoče vključili televizijo Eurosport, ki se precej posveča kolesarstvu.
Na to se že nekako pripravljamo od leta 2010, 2011, a do konkretnejših pogovorov s Slovensko turistično organizacijo še nismo prišli. Oziroma še nismo uspeli prepričati pravih ljudi. Če bi prišli na Eurosport, bi dirko podaljšali za dan. Pet dni bi bila neka optimalna številka. To je v načrtu, pet etap smo imeli že leta 2007 in cilj je, da to kmalu tudi ponovimo.

Kje je Adria Mobil, če bi jo primerjali s prokontinentalnimi ekipami in moštvi World Toura?
Trenutno smo po kakovosti, rezultatih in točkah nekako med 25. in 30. mestom na svetu.  

Razmišljate o tem, da bi šli razred više med prokontinentalne ekipe?
Razmišljamo že, a o tem se z našim generalnim pokroviteljem še nismo uspeli dogovoriti. Na tem delamo. Morda naslednje leto ali pa v prihodnje. Je pa našo vodilo, da moramo biti previdni in iti korak za korakom. Vsi ti koraki morajo biti trdni, ne smejo biti narejeni le z danes na jutri.

Kakšna je sploh razlika v financah med posameznimi razredi kolesarjenja?
Zelo velika. Med našim in prokontinentalnim razredom je razlika štirikratna ali petkratna. Profesionalna moštva na World Touru pa zahtevajo tudi dvajsetkrat ali tridesetkrat večja finančna sredstva.

Kakšen je vaš trenutni proračun?
Okoli 500 do 600 tisoč za ekipo, celotni proračun kluba pa znaša 900 tisoč do milijon evrov. V ta znesek je vključena tudi dirka po Sloveniji, pa manjše dirke, ta konec tedna na primer organiziramo državno prvenstvo, imamo tudi mladince, dečke ...

Za prokontinentalno ekipo bi torej potrebovali okoli štiri milijone?
Tri. Tam nekje od 2,5 do 3,5 milijona evrov.  

Minuli konec tedna je bil sicer uspešen tudi za vašega nekdanjega člana Simona Špilaka. Kako bi ocenili njegovo zmago v Švici, ki sodi med najmočnejše večetapne dirke na svetu?
Mislim, da je to peta ali šesta najmočnejša dirka. Prve tri poznajo prav vsi, na četrto mesto pa bi dal kriterij Dauphine, potem pa že sledi dirka po Švici. Tako visoko kot je zdaj Simon ni bil še noben slovenski kolesar. Trenutno je peti na lestvici World Toura, takšnih rezultatov ni dosegel še nihče od Slovencev. Simon je velik talent, menim, da to še ni vse. Prepričan sem, da bo šla njegova športna pot še navzgor.

Se slovensko kolesarstvo vzpenja?
Sicer imamo manj klubov kot na primer pred petimi leti, a ti, ki so ostali, so izjemno kakovostni. Pred nekaj leti si nismo mogli predstavljati , da bo kdo od Slovencev slavil na etapi Gira, zdaj imamo že dve, zmagujemo na dirkah World Toura, slej kot prej bo prišla tudi kakšna etapna zmaga na Touru. V zadnjih letih je napredek res kar viden.

Foto: Saša Despot kolesarska dirka po Sloveniji Kako pa je z bazo? Se mladi odločajo za kolesarstvo?
V zadnjih dveh ali treh letih imamo izjemen porast pri številu vpisov v klub, včasih imamo že kar težave z izvajanjem treningov in prevozi na tekme. Treningi potekajo na cestah ob prometu, takšno število kolesarjev je včasih že težko kontrolirati. Pri prevozih na tekme pa brez pomoči staršev ne bi zmogli.

Je takšen odziv tudi posledica zadnjih uspešnih sezon slovenskega kolesarstva?
Da, pri Slovencih pa je prisotna tudi velika športna usmerjenost. Veliko Slovencev se ukvarja z rekreacijo, smo športni narod. Če se to prenaša tudi s staršev na otroke, hkrati pa so tu še uspehi, pride pač do takšnega odziva.

Omenili ste tudi Tour. Ta je zdaj pred vrati. Kdo so vaši favoriti?
Vsekakor Chris Froome, Alberto Contador ... Letos je ogromno dobrih kolesarjev na Touru. Na Giru sta bila glavna kandidata za zmago na primer le Contador in Richie Porte, ki je potem omagal. Na Dirki po Franciji bo drugače, veliko kolesarjev računa na dobro vožnjo. Že prvi teden, ko so ravninske etape, bo tako zelo živčen, precej bo padcev. Mislim, da se nam obeta težak Tour de France zaradi širikega kroga favoritov. Že v prvih etapah bodo vsi pomočniki poskušali pripeljati svoje kapetane v prve vrste, cesta pa je široka le toliko kot je široka. Ne bo se odločalo le v Alpah ali pa kronometrih, odločalo se bo tudi že prej. V prvih etapah Toura ne moreš dobiti, a lahko pa ga izgubiš.

Tudi lani sta Froome in Contador odstopila zaradi padcev ...
Tako je. Tu so še razni 'defekti'. Letos bo po moje še več tega. 

Tudi sami ste v karieri doživeli padce, kasneje tudi zaradi tega končali športno pot. Kako se hud padec zasidra v podzavest kolesarja?
Ponavadi to ostane v glavi. Pri raznih situacijah, na primer pri dežju, kockah, si bolj previden, ko pa si previdnejši, porabiš tudi več moči. In ko na spustih na primer porabljaš več moči kot tekmeci zaradi strahu, si na dolgi rok neuspešen. Je pa od samega posameznika odvisno kako nanj vplivajo pretekle nezgode.

Na Touru bo zmago branila Astana, ki pa se je v zadnjem letu zapletla kar v nekaj dopinških škandalov. Kako gledate na to, da so sploh dobili licenco za največje dirke?
To lahko prebiramo le v medijih. Kakšna je prava slika pravzaprav ne vemo. Problem pa ni bil Vincenzo Nibali, ki je osvojil Tour, ampak nekje drugje. Ozadja res ne poznam. Zakaj so dobili licenco? Velikokrat so v ozadju tudi športno-politične zgodbice.

Kako v vašem klubu gledate na doping?
Trenutno je kolesarski šport najbolj kontroliran na tem področju. To nas, ki delamo v kolesarstvu, veseli. Kontrola mora biti, vsi imamo ničelno toleranco glede jemanja nedovoljenih poživil. Mlade vzgajamo na takšen način, jih ozaveščamo, a na koncu nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. V zadnjem času so veliko storili na tem področju, to delo se vidi tudi na izenačenosti konkurence. Včasih so bili na največjih dirkah dva ali trije, ki so dominirali, zdaj pa je krog favoritov na enodnevnih in večetapnih dirkah širok. Konkurenca je bolj izenačena. To pozdravljam.

Se je veliko spremenilo od časov Lanca Armstronga in Tylerja Hamiltona, ki je uporabo dopinga opisal v svoji knjigi. Je kolesarski šport precej čistejši?
Tako je, tudi omenjena knjiga je veliko pripomogla k temu. Več kot je kontrol, boljše je. To je v redu. V času Hamiltona je bilo morda res tako, da v ospredju niso bili največji talenti, ampak tisti, ki so si največ upali. To pa je narobe. Počasi se kolesarstvo vrača v stare tirnice, morda je že zdaj tam kot mora biti. To so povzročile kontrole.