Med 206 državami in ekipo, ki so jo v mimohodu predstavljali športniki begunci, je ponosno zaplapolala tudi slovenska trobojnica. Čast, da jo nosi v rokah, je doletela že dvakratnega dobitnika olimpijske kolajne Vasilija Žbogarja. Jadralec je bil bronast leta 2004 v Atenah in srebrn štiri leta kasneje v Pekingu, kasneje pa je iz laserja presedlal v finn in v Londonu osvojil šesto mesto. Tudi v Riu računa na vrhunsko uvrstitev.
Na slavnostnem odprtju olimpijskih iger, ki se je odvijalo ponoči po slovenskem času v Riu de Janeiru na stadionu Maracana, je sicer sodelovalo le 19 slovenskih športnikov, ob njih pa so bili v slovenski delegaciji na uradnem odprtju iger tudi spremljevalci, 23 trenerjev, zdravnikov in fizioterapevtov. Od slovenskih športnikov, ki so že v Riu, na odprtju ni bilo vseh tistih, ki jih že danes čakajo nastopi.
Slovenska tekmovalna delegacija (skupaj z rokometnimi rezervisti) sicer šteje 63 članov, kot samostojna država pa bo Slovenija nastopila na sedmih poletnih OI. Od prvih, leta 1992 v Barceloni, je osvojila štiri zlate medalje, šest srebrnih in devet bronastih. Na igrah pred štirimi leti v Londonu je bila zlata judoistka Urška Žolnir, srebrn atlet Primož Kozmus, brona pa so osvojili veslaški dvojec Iztok Čop/Luka Špik in strelec Rajmond Debevc.
Čop, najuspešnejši slovenski olimpijec po osamosvojitvi, je vodja reprezentance v Riu, Žbogar pa edini športnik v tokratni ekipi, ki je že osvojil olimpijsko medaljo.
Otvoritev se je začela spektakularno, organizatorji pa so s pomočjo številnih nastopajočih, skupaj je na slovesnosti nastopilo okoli 20.000 ljudi, prikazali brazilsko zgodovino in življenje avtohtonih prebivalcev, prihod Portugalcev, sužnjev, nastanek mest, prvi polet brazilskega letalca Santosa Dumonta na začetku 20. stoletja ... V vse skupaj je režiser prireditve v brazilskem slogu bogato vpletel ples in glasbo, ob večni uspešnici Dekle iz Ipamene pa se je čez prizorišče sprehodila tudi najznamenitejša brazilska manekenka Gisele Bündchen.
Pred mimohodom športnikov je sledil program z ekološkim spominom, vsaka od 207 delegacij pa je prejela seme različne rastline, ki ga bodo kasneje posadili v olimpijskem parku. Mimohod se je po tradiciji začel s prihodom Grčije kot začetnice olimpijskih iger, kasneje pa so se zvrstile še ostale države, kot predzadnji so na stadion prišli športniki begunci, zadnji pa Brazilci. Med nosilci zastav so bili tudi Andy Murray (Velika Britanija), Michael Phelps (ZDA), Luis Scola (Argentina), Caroline Wozniacki (Danska), (Rafael Nadal (Španija), Federica Pellegrini (Italija), Therese Alshammar (Švedska) ...
Sledili so govori prvega moža organizacijskega komiteja Carlosa Nuzmana, predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomasa Bacha ter Kipchogeja Keina, ki je kot prvi prejel olimpijsko nagrado na otvoritvah iger. Šestinsedemdesetletni Kenijec je dvakratni olimpijski zmagovalec v atletiki, po karieri pa se je izkazal s humanitarnim delom.
Na stadion je v rokah velikih brazilskih športnikov nato prišla olimpijska zastava, po olimpijski himni pa so prisegli predstavniki športnikov, trenerjev in sodnikov. Brazilski začasni predsednik Michel Temer je odprl 28. olimpijske igre.
Naposled je na Maracano prišel tudi olimpijski ogenj, prinesel ga je nekdanji teniški igralec Gustavo Kuerten. Predal ga je nekdanji košarkarici Hortêncii Marcari, slednja sodi med največja imena ženske košarke v zgodovini, naposled pa smo izvedeli tudi ime zadnjega nosilca olimpijske bakle. Ogenj je prižgal nekdanji maratonec Vanderlei Cordeiro de Lima. Gre za enega največjih osmoljencev v zgodovini iger. Brazilec je pred 12 leti v Atenah še pet kilometrov pred koncem najdaljše atletske preizkušnje zanesljivo vodil, ko ga je napadel 57-letni odstavljeni irski duhovnik Cornelius Horan. Ta je potisnil tekača, ki po napadu ni več našel pravega ritma in je namesto zlata na koncu osvojil bron.
S prižigom ognja, ki se bo z Maracane preselil tudi na olimpijski stadion, je bila slovesnost zaključena.
Ta je tako potekala za zbrane slovenske športnike: