"Čaka nas zelo težka tekma. Cantu je trenutno najboljše moštvo v italijanski ligi. Ekipa igra zelo dobro, že dolgo so skupaj, če ne štejem novih Američanov. Imajo dober sistem igre, ki ga uspešno izvajajo na parketu. Tudi njihovi navijači so glasni, zato pričakujem dober dvoboj," je pred dvobojem z Italijani prepričan Rannikko.

Foto: Saša Despot Temmu Rannikko Union Olimpija trening Cantu je sicer v tej sezoni nanizal sedem zmag, v kvalifikacijah za Evroligo pa je premagal tudi ruski Kazan. "Pred prihodom v Ljubljano sem igral za Varese, Cantu pa je njegov največji rival, zato ga dobro poznam. Igrajo zelo potrpežljivo v napadu, vedno iščejo dodatno podajo do prostega strelca. Morali se bomo res dobro pripraviti na njihovo igro. Vsako leto imajo vsaj šest igralcev, ki lahko doseže deset ali več točk, igrajo ekipno. V tej sezoni so še nepremagani, ugnali so tudi Sieno, zelo težko jih bo premagati," še meni Finec.

Pri Italijanih vidno vlogo igra tudi nekdanji košarkar Uniona Olimpije Manuchar Markoishvili. "Z Manujem sem odigral dve leti skupaj pri Olimpiji. Sva zelo dobra prijatelja. Veseli me, da je eden ključnih košarkarjev Cantuja. Igra v zelo dobri formi, a je le eden od kopice dobrih igralcev, ki jih ima Cantu," je dejal Rannikko, ki še vedno išče pravo formo po poškodbi: "Tri mesece in pol nisem igral, težko se je vrniti po poškodbi. Imel sem teden ali dva pravega treninga. Misliš, da si pripravljen, a nato na prvi tekmi ugotoviš, da te čaka še veliko dela. Trdo delamo, kar je zame zelo dobro, saj sem iz dneva v dan boljši. Na najboljši način želim pomagati moštvu. Ne počutim se še povsem v redu, a gre na bolje. Vsaka tekma je zelo pomembna zame. Trening je trening, a tekma je drugačna. Na njej šele lahko spoznaš soigralce in se nekaj naučiš od njih in oni od tebe."

In kako se 32-letnik počuti v precej pomlajeni Olimpiji? "Ko si nekoliko starejši, se počutiš kot mentor. To je že moja 13 sezona, ki jo igram kot profesionalec. Ko sem začenjal v Italiji, so bili nekateri fantje tu stari devet ali deset let. Skušam jim pomagati na najboljši način. A to ne pride le z leti, temveč tudi z vlogo, ki jo imam na parketu. Kot organizator igre poskušaš pomagati soigralcem, opaziš nekatere reči, ki jih drugi ne. Tako na parketu kot v garderobi se trudim po najboljših močeh. Malce je čudno sicer reči, da si starejši igralec, saj se včasih še vedno počutim mladega, a je nekoliko drugače ob raznih šalah in pogovorih. Tu in tam se je treba tudi sprostiti."

Foto: Anže Petkovšek union olimpija split liga aba rannikko Z napredkom mladih košarkarjev je sicer organizator igre iz Turkuja zelo zadovoljen: "Lahko smo še precej boljši. Smo ponovno novo moštvo, treba se je navaditi na nov način igre, nekateri košarkarji pa tudi niso navajeni na tako težke treninge. Trener je tudi zelo dober učitelj, ki si želi, da storiš, kar zahteva od tebe. Še vedno se moramo veliko naučiti. Zadnja tekma proti Crveni zvezdi je bila dober dokaz, da brez dobre obrambe ne bomo zmagovali v ligi ABA ali v Evroligi. To moramo pokazati na tekmah, je še veliko prostora za napredek. V dveh mesecih je napredek mlajših igralcev zelo opazen. Upam, da bo tako tudi naprej."

Se potem lahko Olimpija kosa z velikani v evroligaški konkurenci? "To je naš cilj. Nikoli ne bomo šli v tekmo z miselnostjo, da ne moremo dobiti dvoboja. Tudi, če se pomerimo z Real Madridom. Poskušali bomo tekmovati z njimi, a realnost je takšna, da proti njim nismo favoriti. Borili se bomo vseh 40 minut, na parketu je le ena žoga. Morali bomo izkoristiti tudi najmanjšo priložnost za zmago, proti najboljšim jih ne bo veliko. Doma pričakujem bučno podporo navijačem. Upam, da bo dvorana polna, gledalci pa nas lahko ponesejo do zmage. To je še zlasti za mlajše igralce zelo pomembno," odgovarja Rannikko.

Kot kapetan se je udeležil novinarske konference pred začetkom Evrolige, pogovora med novinarji in trenerjem pa ni razumel: "Včasih razmišljam kaj se dogaja, saj ne razumem jezika. V Italiji je bilo drugače. Na novinarskih konferencah sem razumel, kaj se dogaja, ker govorim italijansko. Razumeš odgovore trenerja. Morda pa je bolje, da ne razumem. V Sloveniji nikoli nisem bral časopisov, ker pač ne vem, kaj je zapisano. Ko imam z novinarji intervju, vem, kaj govorim in razumem vaša vprašanja, a včasih je bolje, da ne veš, kaj pišete po tekmah. Ko igraš dobro, te vsi kujejo v zvezde, ko ti ne gre, si povsem zanič. V Italiji je veliko kritik na tvoje igranje, veliko mnenj o tem, kaj bi moral storiti trener, kaj je narobe z ekipo, vse to pa se ti usidra v možgane. Včasih bi bilo dobro vedeti, kaj piše v časopisih, a tako ali tako poskušaš pomembne reči zadržati v garderobi."

Na ponudbo, da mu lahko vprašanja prevedemo pa je odvrnil: "Ne, ni treba. Potem bi moral sedeti tu še kakšnih dvajset minut (smeh). Nisem slišal, da bi trener omenil moje ime, kar je ponavadi dobro (smeh)."