Lockout, prenehanje vseh aktivnosti med igralci in klubi, je od tega petka realnost lige NBA. Sprti strani sta si v pogajanjih za novo kolektivno pogodbo (CBA) tako daleč narazen, da se odpoved celotne sezone 2011/12 dejansko lahko zgodi. "Stali bomo za svojimi stališči, kolikor dolgo bo treba. Ne bomo popustili," jasno stališče košarkarjev poudarja Kevin Durant (Oklahoma City Thunder). "Začetek sezone v oktobru je ogrožen, saj igralci želijo CBA, ki bo poštena za nas." Pa vendarle: časa za pogovore je še veliko in, če ne prej, bodo tako košarkarji kot lastniki tam nekje novembra, decembra spoznali, da se njihove denarnice hitro praznijo. Po oceni Forbesa lahko Los Angeles Lakers (če odpade celotna sezona) izgubijo 200 milijonov dolarjev. Evropski ljubitelji košarke so že vznemirjeni, češ, zdaj bodo zvezdniki lige NBA prišli igrat v Evropo. Nikar prehitro!
Prosti agenti in novinci lahko pridejo v Evropo
Prosto pot za igranje prek luže imajo le prosti igralci (tisti, ki jim je s prvim julijem potekla pogodba) in pa na minulem naboru izbrani novinci (lockout pomeni, da ne morejo podpisati pogodbe). Nenad Krstić je že podpisal za moskovski CSKA, z Evropo se resno spogledujeta Andrej Kirilenko in Jose Juan Barea, med boljšimi prostimi agenti so še Tyson Chandler, Nene, Peja Stojaković, Marc Gasol, Jamal Crawford, Caron Butler, Saša Vujačić … Izmed novincev bi prvi in drugi izbor, Kyrie Irving in Derrick Williams, gotovo rada čim prej nabrala prve profesionalne izkušnje in kak milijonček. Jonas Valanciunas, Jan Vesely, Bismack Biyombo in drugi pred dnevi na naboru izbrani tujci pa bi pač ostali pri svojih dosedanjih klubih.
Kljub lockoutu pogodba velja, meni Fiba
Kaj pa igralci s pogodbami? Mnenja so deljena. Če delodajalec prepreči zaposlenemu dostop do klubskih prostorov in mu ne plačuje, potem ima igralec bolj ali manj prosto izbiro, da odide. Pogodbe so namreč zamrznjene za čas trajanja lockouta. To je osnovno stališče in tudi komisar lige David Stern je pred časom dejal, da bodo imeli košarkarji proste roke. Pa vendarle ni tako preprosto. Po pravilih Fibe mora košarkar dobiti dovoljenje košarkarske zveze svoje države (tako imenovano Letter of Clearance – pismo dovoljenja), da lahko podpiše z drugim klubom, in tega lahko dobi le v primeru, če nima nobenih pogodbenih obveznosti. Ne glede na lockout pogodba z NBA klubom velja in tako igralec ne more podpisati za enega od klubov v Fibinih ligah, se glasi stališče Fibe. A ker se tak primer še nikoli ni zgodil, ni povsem jasno, kako bi Fiba dejansko odreagirala – ali bi res spoštovala svoje pravilo ali pa bi odločitev o igranju v Evropi preložila na nacionalne zveze. V skrajnem primeru bi igralci lahko Fibo dali na sodišče, če jim ne bi dovolila igranja izven lige NBA. Situacija pa bi se lahko zapletla, če bi se lockout končal sredi evropske sezone – igralci bi se morali vrniti, a kaj bi nato porekli njihovi začasni klubi?
Ne bo eksodusa v Evropo
Kakorkoli že: lockout ne bo pomenil množičnega eksodusa v Evropo. Klubi v Evropi enostavno nimajo prostora za več kot 400 NBA igralcev, takšnih z visokim proračunom, ki bi lahko sprejeli največje zvezde, pa je tako ali tako le peščica (še posebej zdaj, ko je kriza udarila v grški košarki). "Ekonomija v Evropi ni blesteča. Velike evropske ekipe, kot je CSKA, bodo v začetku agresivno planile nad igralce, a to se bo hitro končalo, saj ni prav veliko klubov, ki bi si lahko privoščile megalomanske pogodbe. Morda je 10, 12 klubov, ki so zmožne pogodb za milijon ali več. A vsaka ima le 12 mest na rosterju in že zdaj ima večino zapolnjenih mest. Zaradi NBA igralcev skorajda ne bo kluba, ki bi bil pripravljen na popolno rošado svojega moštva," pove Marc Cornstein, agent Nenada Krstića. Če se vrnemo k igralcem: ima res smisel za denimo Kobeja Bryanta, ki na sezono že sponzorskimi pogodbami zasluži prek 20 milijonov in si je v Kaliforniji ustvaril družino, priti za eno leto v Evropo? Najbrž ne. Pod črto: prosti igralci in morda še kak Evropejec bodo prišli v Evropo, največje ameriške zvezde pa bržkone ne.
Trdi salary cap je nuja
Ta članek, v katerem vam skušamo odgovoriti na vprašanja, ki si jih zastavljate ob lockoutu, nadaljujemo z odgovorom, kdo je bolj kriv za nastalo situacijo. Klubi so igralce razvadili z megalomanskimi pogodbami, ki jih zdaj ne morejo več izplačevati, a košarkarji na znižanje niso pripravljeni. Dvaindvajset od 30 klubov je v minusu. Trenutno gre za plače 57 odstotkov dohodkov lige, lastniki želijo, da si dohodke poslej delijo 50:50. Nadalje lastniki želijo zdajšnji mehki salary cap (ki dovoljuje izjeme višje tudi od 30 milijonov) zaostriti oziroma uvesti tako imenovan trdi salary cap, kakršnega imata NHL in NFL (tako bi za plače porabili maksimalno 62 milijonov na leto in nič več 90 milijonov in več, kot je to zadnje sezone počelo nekaj klubov – denimo Los Angeles Lakers in Dallas Mavericks). Igralci so odločno proti, saj to pomeni, da bi morali pristati na znižanje plač ali pa oditi v klube, ki so krepko pod predvidenim trdim salary capom. A če so klubi v minusu, bo uvedba salary capa prej ali slej postala nujna, če liga želi obstati.
Najbolj zapravljivi so Lakers
Poglejmo nekaj primerov. Lakers imajo za naslednjo sezono pod pogodbo 11 igralcev, a od tega je devet takih, ki so letos igrali (Kobe Bryant – 25,2 milijona, Pau Gasol – 18,7 milijona, Andrew Bynum – 15,1 milijona, Lamar Odom – 8,9 milijona, Ron Artest – 6,7 milijona, Luke Walton – 5,7 milijona, Steve Blake – štiri milijone, Derek Fisher – 3,4 milijona, Matt Barnes – 1,9 milijona). Za njihove plače bi morali dati dobrih 92 milijonov dolarjev, torej kar 30 milijonov več od predvidenega trdega salary capa. Na pogajanjih, kjer je igralce zastopal prav Jezernik Fisher, so bili igralci proti temu, da se odrečejo bajnim zaslužkom. Nad 62 milijoni so za naslednjo sezono še Orlando Magic (74,8 milijona), Boston Celtics (72,4 milijona), San Antonio Spurs (69,5 milijona), Portland Trail Blazers (66,3 milijona), Atlanta Hawks (65,8 milijona), Miami Heat (65,1 milijona) in Dallas Mavericks (63,1 milijona). A pozor: pri večini gre še za nepopoln kader! Dallas in Miami imata v temu znesku le osmerico, ki je letos redno igrala.
Za vsa moštva omejitev salary capa ne bi bila težava, saj so krepko pod njim. Trideseti Denver Nuggets imajo za zdaj zasedenih le 28,8 milijona, 29. Sacramento Kings pa 29,9 milijona. Z vidika konkurenčnosti lige bi bil tako trdi salary cap dobra stvar, saj bi najdražji (najboljši) igralci pač morali poiskati nov klub, če bi želeli še naprej služiti bajne denarje. Si denimo predstavljate, da bi Bryant odšel v Nuggetse, Dwight Howard pa v Kingse!?