Kako ste videli prve slovenske kolajne na teh igrah? So vam vlile dodatne moči?
Ko vidiš nekoga, ki osvaja kolajne, te dvigne, želiš biti kot on.

Ste ves čas verjeli, da ste lahko spet v vrhu?
Drugače se ne bi vračal. Vedel sem, da se lahko vrnem. Sploh po lanskem uspehu na svetovnem prvenstvu. Bila je želja, je pa res, da sem imel letos nekaj težav, tako da je uspeh še slajši.

Takoj po kolajni ste omenili rizične poteze, ki ste jih vpeljali v trening in so se obrestovale. Katere so to?
Foto: Stanko Gruden/STA Primož Kozmus Prekinil sem cikel. To je bilo ravno to, ko sem zadnje dni čakal, ali se bo forma dvignila ali ne. Potem sem imel nekaj težav z mišicami. Na Češkem sem imel tri tedne težkih treningov, potem pa sem šel na čisti počitek. Na koncu se je izteklo. To je rizično, ampak nisem videl drugega izhoda. To pa so tudi izkušnje.

V Pekingu ste po olimpijskem naslovu napovedali napad na svetovni rekord. Je ta misel še živa?
Ne. Vidi se, da tega nisem sposoben. Lahko se gibljem tu okrog 80 metrov, z dobro sezono grem lahko čez, do 82, 83 metrov, to pa mislim, da so moje maksimalne daljave.

Tudi tu se veliko govori o Belorusu Ivanu Tihonu, ki ga je mednarodna atletska zveza
suspendirala zaradi grehov na igrah v Atenah. Kako drugi tekmovalci gledate nanj?
Tole, kar je zdaj prišlo ven, je še slabše. Njega in Devjatovskega sem spoštoval. Oba sta se mi zdela v redu, tudi kot človeka. Čim pa gre za goljufanje, je težko pogledati skozi prste. Goljufanje ne spada v šport. Če goljufaš, greš ven. To bi morali biti konkretni rezi. V Pekingu bi recimo Pars
moral vzeti srebro, pa je ostal brez kolajne. Ve se, da sta goljufala, pa postopek pade. To je zame
nesprejemljivo. Če si goljufal, greš. In to doživljenjsko, ne za dve leti. Ve se, če nekaj vzameš,
moraš paziti. Pravila so jasna.

V Londonu ste tekmovalci metali precej manj kot v Pekingu. Kako vi vidite to?
Seveda. To je tudi povezano z dopingom. Dva, trije so avt in gredo izidi dol. Kladivo je malo v krizi. Tudi za finale je bilo treba vreči najmanj po letu 1984. Treba bo dodati nekaj mladih. Pa tudi
to, da nas ni v diamantni ligi. Težko je potem prepričati človeka, naj trenira kladivo.

Kakšni so projekti za prihodnost?
Prvi projekt je pivo. Drugače pa še ne vem. Za letos bom verjetno zaključil. V teh dneh se sicer moram dobiti še z menedžerjem. Če bi bilo po moje, bi zaključil sezono in se bolj posvetil družini, prijateljem, sponzorjem, ki sem jih vse leto zapostavljal. Drugo leto pa lepo, umirjeno naprej. Nič več na silo. Ker se da.

Se čez štiri leta vidite v Riu?
Foto: Stanko Gruden/STA Primož Kozmus Za zdaj se vidim. Če bo zdravje, zakaj ne. Lahko držim konstanto, to se vidi. Po premoru sem se hitro vrnil in tudi letos. Po vseh težavah sem še vedno v igri. Očitno se vrtim tu okrog 80 metrov, tudi če imam težave. Če pa bo sezona dobra, se da dvigniti še za kakšna dva metra.

S kakšnim strokovnim štabom boste šli naprej?
Bomo videli. Ničesar še ne bi zaključeval, saj moram najprej sam pri sebi razčistiti in videti, kako in kaj.

Boste spet sodelovali s kom iz preteklosti?
Težko. Predvsem zato, ker želim svoj sistem, miren sistem. Imam družino, tudi na to moram
gledati. Bomo videli. Mislim, da sem dovolj sposoben, da lahko zelo visoko raven obdržim tudi sam,
s pomočniki. Nič pa ne bom dokončno rekel, ker je lahko že jutri drugače.

Ali v Sloveniji pogrešate kaj mlajših metalcev kladiva?
Na tem je treba delati, to je treba zastaviti kot projekt. Če bo kdo to naredil, bom jaz. Nihče drug ne bo, to je dejstvo.

Pa imate v tej smeri kaj ambicij?
Imam, ampak tega ne morem sam, potrebujem podporo. Če me bosta podprla domače okolje in zveza ter bo za to tudi nacionalno zanimanje, se bomo tega lotili. Da se narediti, znanje imamo. Potrebnih je deset let dela in imeli bomo šampione. Toda jaz ne bom delal tako kot Kevo, na "hvala lepa". Potem pa čakaš talente. Talente moraš iskati, jim ponuditi to in ono in gremo. Bomo videli. Če bo, bo, če ne, ne.

Je naslednji cilj naslov svetovnega prvaka prihodnje leto v Moskvi?
Ne bi dajal prehudih napovedi. Letos bi bila zlata kolajna tu zame kot ata na mamo. Zdaj pa si moram vzeti malo predaha. Imam visoke cilje, ne bom pa razočaran, če mi ne bo uspelo. Šel pa bom z umirjenim ritmom. To si želim. Umirjeno in na dolgi rok brez poškodb. Potem ne morem pasti nižje, kot sem zdaj.

Kako sta se razšla z Marjanom Ogorevcem?
Tisto ni bilo najbolje. Ampak verjamem, da bo bolje. Marjan je v redu človek. Moram stopiti k
njemu in se z njim pogovoriti. Zdaj se moram odzvati jaz in iti do njega. Ne bo problema.

Zakaj nista bila več za skupaj?
Foto: Stanko Gruden/STA Primož Kozmus Nisem se strinjal z njim. Ne moreš delati nečesa, v kar ne verjameš. Saj to je normalno. Je pa težava, ker naši odnosi niso samo poklicni, ampak imajo tudi čustveno plat. Vsi to vidijo tako, ampak na koncu je treba potegniti črto. Jaz moram oddelati svoje. Tudi moja napaka je bila, da sem to naredil na tak način. Ni pa bilo nobenega slabega namena, ne z moje ne z njegove strani, tako da ne bo težav.

Pa se vam ne zdi, da bi mogoče potrebovali koga, ki bi vam svetoval pri tehniki?
Če je kdo za tehniko, je to Kevo. Samo on mi lahko pomaga. Bomo pa videli, če bova lahko
sodelovala. Kevo bo namreč postavil svoje pogoje, kar je normalno, jaz pa jih verjetno ne bom sprejel.
Vem, kakšne pogoje bo dal. On ne bi delal, tako kot pravi, na pol, jaz pa ne tako, kot on, da bi vse podredil temu.

Rekli ste, da ne bi delali na ''hvala lepa''. Kaj to pomeni?
To so pri nas klubski trenerji, ki delajo zastonj. In to vsak dan. Pridejo iz službe, nekaj na hitro
pojejo in grejo na trening. To se ne da. Jaz ne. To je profesionalno delo, če ja, ja, če ne, ne in konec.