Športni avanturist Ivica Kostelić se je po koncu smučarske kariere lotil novega izziva, in sicer se je podal v jadralske vode.
V športu se je sprva udejstvoval kot rekreativec, a so se v njem kmalu prebudile tekmovalne ambicije, zato je začel resno razmišljati o tem, da bi se kot tekmovalec udeležil olimpijskih iger leta 2024 v Parizu.
Regata se je začela v nedeljo na južni obali Anglije, po stresnem uvodu, ki ga je zaznamoval močan veter s hitrostjo do 30 vozlov, pa so Kostelić in druščina trčili z drugo jadrnico, kar je povzročilo tako hude poškodbe plovila, da so morali odstopiti s tekmovanja.
"Potreboval sem kar nekaj časa, da se pomirim po današnjem dogodku, ki me je presenetil in pustil še neznane posledice," je v uvodu obširnega zapisa, v katerem je med drugim pojasnil, da je bila za nesrečo odgovorna posadka druge jadrnice, zapisal Kostelić.
"Začeli smo dobro, iz prve linije smo se na desnih uzdah prebijali proti izhodu iz Solenta, ko nam je jadrnica na levih uzdah odvzela prednost. V zadnjem hipu smo se poskušali izogniti trku, a je številka 88 nepričakovano obrnila premec proti nam (namesto v veter) in nas silovito zadela v levi bok," je pojasnil in dodal: "Plovilo #88, "Earwen", ki je zakrivilo nesrečo, ni spoštovalo morskega kodeksa ali športnega vedenja, temveč je nadaljevalo brez ustavljanja ali kontakta z nami."
"Zakaj mi je tega treba?"
Priznal je, da mu v teh težkih trenutkih misli uhajajo k očetu, ženi in otrokom. "Pogrešam svojo družino, ki je bila temelj in izhodišče za moje športne uspehe. Verjamem, da je človek najmočnejši, kadar je sam, vendar ni vedno tako. Zdaj še bolj občudujem svojega očeta. - kako se je počutil, ko nas je vodil brez pomoči, povsem sam in samozavesten? Kakšna izjemna moč. Ko v temni noči garam na premcu, ki izginja pod valovi, se mi med vdihoma prikaže slika mojih otrok. Takrat se vprašam: zakaj mi je tega treba? In se znajdem v dilemi. Tako kot zdaj," je pomenljivo zaključil legendarni Hrvat.