Slovenski deskar Žan Košir je na večerni slovesnosti v Sočiju prejel še drugo kolajno na letošnjih igrah, ki se končujejo v nedeljo. Tokrat si je okrog vratu nadel srebrno odličje, na "trg kolajn" ob Črnem morju pa je prišel po drugem mestu na sobotni tekmi paralelnega slaloma in pokazal tudi svojo bronasto kolajno z veleslalomske tekme.
Koširja je v soboto premagal le Američan z ruskim potnim listom Vic Wild, ki je na slovesni podelitvi dobil že drugo zlato na igrah. Bron je na današnji podelitvi prejel Avstrijec Benjamin Karl. Tržičan je tretji slovenski športnik v Sočiju z dvema kolajnama po Tini Maze z dvema zlatima in Petru Prevcu, ki ima enak izkupiček kot najboljši slovenski deskar, eno srebro in en bron.
Talent končno stopil na plano
"Glede na to, da smo imeli dve tekmi je izkupiček dveh kolajn po mojem mnenju izjemen uspeh. Zdaj tudi jaz vem, kako so se počutili ostali Slovenci, ki so dosegali kolajne. Občutek je izjemen in zelo sem zadovoljen, da se je tudi zame končalo tako," je po podelitvi za TV Slovenija dejal Košir, ki bo na nedeljski zaključni slovesnosti na osrednjem stadionu tudi nosil slovensko zastavo.
"Bil je že čas, da tudi jaz nekaj pokažem na teh velikih tekmah. Danes so mi mnogi čestitali, rekli so mi, da je moj talent končno stopil na plano in to na najboljši možni način – na olimpijadi. Vedel sem, da so moji navijači z menoj doma, a tudi tukaj je bila izjemna publika, izjemna tekma in lep dan. Mislim, da si to tudi zaslužimo. To je bilo res nekaj posebnega. Danes je bilo vse skupaj veliko lažje, ker že poznam potek in vse skupaj. Danes sem tudi bolj spočit ... Človek bi se tega kar lahko privadil, ja."
Motivacija ostalim še naprej zlato
Tako kot v Bad Gasteinu je Koširja v boju za vrh ugnal ameriški Rus Wild, ki je Tržičanov stari "sparing partner" in dober prijatelj, v Sočiju pa se je spremenil v enega izmed junakov iger in domačine malce potolažil po hokejskem debaklu.
"Situacija tam (v Bad Gasteinu, op. a.) je bila taka, da sem bil jaz veliko boljši od njega, a se mi je zgodila napaka. Danes se mi zdi, da sva bila zelo izenačena, morda sem bil za odtenek celo slabši, na koncu mu lahko vseeno le čestitam za zmago," je še dejal Košir.
"To sodelovanje poteka že dolgo časa in tako bo tudi v prihodnje. Najbolj sem se bal tega, da smo vedno imeli neke adute, sam med njimi še nisem bil, zdaj pa sem bil v tej vlogi in si mislil: 'Evo, gremo zdaj to dokončati tako, da deskarji končno dobijo eno kolajno!' In zdaj jo imamo. Še vedno pa smo pustili nekaj prostora za motivacijo ostalih fantov – zlate namreč še ni. Naslednje igre? Do takrat me čaka še veliko dela, a s to miselnostjo bo precej lažje delati. Vem, kakšen je postopek in mislim, da ga lahko ponovim. Brez počitka doma? Zame to vse ni nekaj običajnega, na vse skupaj se še privajam. A menim, da bom zmogel."
Zlato pustil za Pjeongčang
Naslednje olimpijske igre bo gostila Južna Koreja, Košir pa je pogumno napovedal, da bo v Pjeongčangu uspel osvojiti še zlato odličje, potem ko je slednjega na letošnjih igrah kot prva v zgodovini slovenskega športa na zimskih igrah državi priborila alpska smučarka Mazejeva.
"Zlato sem pustil, da ga bom 'vzel' v Pjeongčangu, zdaj bom imel še večji motiv," je dodal Tržičan, ki želi po poti Mazejeve, ki je najprej v Vancouvru osvojila dve kolajni manj žlahtnega leska, v Sočiju pa nato kariero kronala z dvema zlatima olimpijskima kolajnama:
"Mislim, da bom takrat v idealnih letih. Imel bom 33 let. Zdaj se je starostna meja, do katere lahko dosegaš vrhunske rezultate, premaknila navzgor, saj se dela bolj sistematično. No, mogoče malo prehitevam, pojdimo bolj počasi. Za razliko od Vancouvra, po katerem sem razmišljal o koncu kariere, je zdaj moje razmišljanje mnogo bolj optimistično. Tako optimistično, da razmišljam še o desetih letih nastopov. Toda moral bom razmišljati tudi o zdravju. To že zdaj ni najboljše, mislim, da bi že zdaj moral na operacijo kolka."
"Kristalni globus bi mi ogromno pomenil"
Še pred naslednjimi olimpijskimi igrami pa ima Košir še kar nekaj ciljev, a ostaja realen, čeprav je razkril, da ima skupaj s svojo ekipo še vedno rezerve v opremi.
"Prvi cilj je gotovo kristalni globus. Ta bi mi ogromno pomenil, saj moraš za njega biti v vrhu vso sezono. Ravno tako si želim postati svetovni prvak, čeprav teh kolajn ne bi zamenjal ne za eno ne za drugo. Ve se, kaj največ pomeni. Prav tako pa srebrne in bronaste kolajne zdaj ne bi zamenjal za olimpijsko zlato. A do vseh teh želenih uspehov bo treba priti, ne mislim, da bodo prišli sami od sebe. Še vedno bo treba trdo delati, še vedno bo potrebno veliko odrekanja, zdaj nek sistem imam, še naprej mu bom moral slediti. V Švici, kjer mi delajo deske, so že dobili moja naročila. Te bom dobil, ko se vrnem domov, bile pa naj bi hitrejše. Menim, da bi z njimi pridobil sekundo," je še povedal Gorenjec, ki pred seboj nima le tekmovalnih ciljev, ampak tudi življenjske:
"Zame je dobro, da je sezona končana, zdaj se bom lahko posvetil še željam staršev. Zdaj bi rad dokončal študij na Fakulteti za organizacijske vede, manjka mi le še diploma. V bistvu sem vse delal sproti, a po koncu izpitov sem vse stavil na tekmovalno kariero, še posebno, ko sem videl, da mi gre v športu kar dobro. Moj glavni cilj pa je, da se končno povsem osamosvojim."
Ne potrebuje financ, le poligon
Slovenski junak pravi, da je dobro, da so deskarji tako kot druge panoge smučarske zveze osvojili kolajne, da bo stanje v tem športu ostalo vsaj takšno, kot je.
"Izboljšalo se gotovo ne bo. Ne govorim o financah, mogoče teh niti ne potrebujemo najbolj, vsaj jaz ne. Jaz dobim nekaj od zveze, nekaj od sponzorjev, tako da sezono, ki stane od 50 tisoč do 70 tisoč evrov pokrijem. Potrebujem poligon za treninge, to je najvažnejše. Da ne bo treba vedno hoditi na treninge v tujino. Mislim, da se je celotno deskanje na igrah prikazalo v dobri luči, imamo kar nekaj vrhunskih uvrstitev, ne samo v paralelnih disciplinah, ampak tudi v snežnem žlebu. Zato si boljše razmere za trening zaslužimo, naš šport potrebuje takšne pogoje, kot jih imajo skakalci. Jaz osebno pa bi predvsem potreboval nekaj več pridnih rok, ki bi kaj delale, za zdaj vse opravljam praktično sam. In želim si čim manj ljudi, ki bi 'pametovali'," je sklenil Košir.