V teh dneh bi morala potekati slavnostna skupščina ob okroglem jubileju, namesto nje pa bo Nogometna zveza Slovenije (NZS) v petek ob 20. uri izpeljala spletni dogodek. Na Večeru s predsedniki bodo v prenosu na spletni strani NZS, na Facebooku in Youtubu gostje trije predsedniki. Ob zdajšnjem prvem možu NZS Radenku Mijatoviću bosta prisotna še Aleksander Čeferin, predsednik Uefe in nekdanji predsednik NZS, ter Rudi Zavrl, nekdanji predsednik NZS in častni predsednik krovne nogometne zveze na Slovenskem.
NZS je za ta čas sicer pripravljala že omenjeno slavnostno akademijo, pa tudi prijateljsko tekmo z evropskim prvakom Portugalsko konec maja v Ljubljani (ki je zaenkrat ne bo zaradi pandemije), razstavo fotografij v Tivoliju, nogometne večere, predstavitev novega dresa in knjige o zgodovini nogometa na Slovenskem ter drugo. A precej dogodkov je pod vprašajem, česar se bodo bržčas dotaknili tudi petkovi govorci.
Prenosi na programih Sport Klub:
ePremier League, od torka do sobote
Digital Swiss, od srede do nedelje
Ti so vsak po svoje pustili vtis na zgodovino nogometa na Slovenskem, ki je še malce starejši kot sto let. V naše kraje je prišel z Dunaja, v začetku 20. stoletja se je že tudi pri nas pojavila beseda nogomet oziroma football, ki je bil sprva bolj ali manj domena dijakov na travnikih ob šolah.
Prve nogometne čevlje in tudi usnjeno žogo je leta 1909 iz Prage prinesel Stanko Bloudek. Če je bil razvoj nogometa pred in med prvo svetovno vojno precej sramežljiv, pa se je odločneje zagnal po vojni, začelo je rasti število klubov, kar je privedlo tudi do ustanovitve zveze.
Takratna predhodnica NZS je bila tako imenovana Ljubljanska nogometna podzveza (LNP), ki je bila del jugoslovanske zveze. Ustanovili so jo 24. aprila 1920, v času, ko se je svet še otresal že dve leti trajajoče pandemije španske gripe.
Za rojstvom takratne ljubljanske podzveze je stalo sedem klubov. Ljubljanska sta bila le Ilirija in Slovan, medtem ko so bili kar štirje mariborski (Rapid, Hertha, Rote Elf in 1. SSK Maribor), en pa celjski (Cillier SV), so ob 90-letnici pojasnili pri NZS oziroma v publikaciji, ki je takrat izšla.
Podzveza je kot prva krovna nogometna organizacija tako priznana kot prva prednica NZS, na njeni ustanovni skupščini pa je prvi predsednik postal Anton Jug. Po drugi svetovni vojni so 29. maja 1948 ustanovili oziroma obnovili Nogometno zvezo Slovenije, ki pa svoje reprezentance praktično ni imela vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Če je bil prvi zvezdnik zgodnjega obdobja slovenskega nogometa Stanko Tavčar, so se pozneje uveljavili še nekateri nogometaši, na čelu z Brankom Oblakom, Danilom Popivodo, Markom Elsnerjem in tudi Srečkom Katancem, ki so svoje znanje tudi še kazali v dresu jugoslovanske vrste.
Predvsem slednji je bil aktiven tudi v obdobju, ko je NZS dobila današnjo obliko. Poleti leta 1991 se je Slovenija odcepila od Jugoslavije, kar je pomenilo tudi prelomnico za slovenski nogomet. Štiri dni po osamosvojitvi Slovenije je tudi NZS, ki jo je od leta 1989 - takrat še kot eno republiških zvez - vodil Rudi Zavrl, prekinila vse stike s krovno jugoslovansko zvezo in začela slovensko nogometno ligo. Slovenija je takrat dobila tudi samostojno reprezentanco.
"Nogomet ni balkanski šport, kakor so ga nekateri znali označiti, je pa bil leta 1989 pri nas še na ravni tretje ali četrte avstrijske lige," je februarja na okrogli mizi STA pojasnil Zavrl in poudaril, da je bilo zato potrebnega veliko dela za razvoj.
Slovenska vrsta je nato opozorila nase z za mnoge nepričakovanimi uspehi, in sicer z uvrstitvami na evropsko prvenstvo 2000 ter svetovni prvenstvi 2002 in 2010. Pri prvih dveh uspehih je bil predsednik zveze še Zavrl, ki jo je vodil do leta 2009, takrat pa je žezlo prevzel Ivan Simič in člansko vrsto popeljal na mundial v Južnoafriško republiko.
Simičev mandat bi moral trajati do leta 2013, toda 17. novembra 2010 je po številnih nesporazumih s Sindikatom profesionalnih igralcev nogometa in člani slovenske reprezentance s pisno izjavo odstopil z mesta predsednika NZS.
Nasledil ga je zdajšnji predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin, čigar eden glavnih dosežkov v času predsedovanja (2011-2016) je bila izgradnja nacionalnega nogometnega centra na Brdu pri Kranju. Ta zdaj služi kot osrednji center za priprave reprezentanc in tudi kot sedež NZS.
Čeferina je leta 2016 na čelu NZS zamenjal zdajšnji predsednik Radenko Mijatović, ki je v pogovoru za STA februarja pohvalil delo svojih predhodnikov in dosežke v zadnjih 30 letih. "Danes je NZS tudi zaradi vsega dela od leta 1991 izjemno dobro organizirana, dobro postavljena, v primernih prostorih s primerno infrastrukturo," je dejal.
Zato tudi priljubljenost nogometa skupaj s številom registriranih igralcev in igralk v Sloveniji, trenutno je to nekje pri 55.000, raste iz leta v leto. "Naša želja je, da čim več mladih potegnemo v nogomet. Če gledamo vse športe v Sloveniji, je približno 30 odstotkov vseh registriranih prav v nogometu. Podoba tega v svetu je takšna, da je logično pričakovati, da bo to število še raslo," je dodal in kot cilj izpostavil 100.000 igralcev nogometa do leta 2030.