Kaj menite o sprejemu?
Vedno je lepo biti doma, a to je bil zame najlepši sprejem. Lepo je bilo videti toliko navijačev. Tudi sama podpora med sezono in končnico ter samim finalom je bila izjemna.

• NE SPREGLEJTE: Kralj Kopitar prispel v Slovenijo!

Boste še zmogli slavje v Hrušici?
Seveda. Adrenalina za to je dovolj. Bom zdržal. Na letalu pa mi je za nekaj časa tudi uspelo zapreti oči. Sem se kar naspal.

Kaj se je dogajalo v tem tednu po osvojitvi naslova?
Zelo veliko. Takoj po zadnji tekmi smo imeli pravo proslavo že v Staples Centru. Povabljeni so bili tudi vsi sorodniki in prijatelji. Naslednji dan smo odšli na nekaj televizij, v četrtek pa je bila na vrsti parada. Se je kar dogajalo.

Že dolgo ni nihče ubranil naslova. Je to vaš cilj za naslednjo sezono? O njej že razmišljate?
Trenutno še ne. Seveda si želimo ubraniti naslov, a se zavedamo, da je v ligi še 29 dobrih ekip. Seveda bo težko, a po mojih informacijah se naše moštvo ne bo veliko spreminjalo. Mislim, da smo vsi nosilci igre še pod pogodbo. Kakšnih drastičnih sprememb ne bo.

Kdaj ste pomislili, da lahko osvojite naslov?
Do konca rednega dela sezone smo imeli še 20 tekem, za uvrstitev v končnico pa smo jih morali dobiti 14. Ko nam je to uspelo, smo vedeli, da igramo dober hokej. V končnici je nato vsaka tekma zgodba zase. Bili smo dovolj samozavestni tudi pred serijo z Vancouvrom, saj smo že med sezono dobro igrali proti njim, dve zmagi na začetku pa sta nam dali še dodaten zalet. Tu se je začel naš pohod.   

Kako ste doživeli ves ta boom vaše ekipe?
Med samo končnico je ritem tako naporen, da moraš vseskozi biti izjemno osredotočen na svoje delo. Znova in znova se je treba pripravljati na naslednjo tekmo. Tudi naši trenerji so pri tem opravili zelo dobro delo. Odlično so nas pripravili za posamezne dvoboje. Vse skupaj lahko podoživiš šele po koncu končnice, ko imaš čas, da se ozreš nazaj. Skozi glavo ti gre celotno dogajanje. Je pa to težko opisati. Kar nekaj časa potrebuješ, da se zaveš, kaj ti je uspelo. Vsakič, ko sem se dobil s soigralci, smo se prav debelo gledali. V bistvu smo bili na vrhu sveta, to pa je težko doživeti. Parada in takšni sprejem ti pomagajo, da se vsega zavedaš. 

So se z osvojitvijo Stanleyjevega pokala izpolnile vaše otroške sanje?
To je želja vsakega mladega hokejista. Od takrat, ko se zave, za kakšno lovoriko gre. Ni pomembno, ali ta hokejist prihaja iz Švedske, ZDA, Kanade ali Slovenije. To je največja nagrada, ki jo lahko dobiš. To so sanje vsakega otroka.

Kdaj ste med šesto tekmo pomislili, da je zdaj vsega le konec?
Ko smo dosegli peti gol, do konca dvoboja pa so bile le tri minute. Takoj nato smo zadeli še šestič. Nato je bilo kar težko še naprej igrati. Vsega je bilo že konec. Težko je zadrževati vso veselje, zelo si utrujen, želiš si le še proslavljati lovoriko. Je težko, ko pa se na semaforju izpišejo ničle, je pa sijajen občutek.

Je bila prepoznavnost Kraljev v Los Angelesu med končnico kaj večja?
Da. Še zlasti zato, ker sta košarkarski ekipi LA Lakers in LA Clippers v končnici zelo hitro izpadli. Bili smo edino moštvo, ki je ostalo v igri. Prepoznavnost se je izjemno povečala. Na koncu je bila evforija zelo velika. Vsi so se denimo vozili z našimi zastavicami na avtomobilih. To je bilo zelo lepo videti.

Kateri trenutek v finalu se vam je poleg slavja še posebej vtisnil v spomin?
Zagotovo gol, ki sem ga dosegel na prvi finalni tekmi. Vsak otrok, ki igra hokej na domačem dvorišču ali pa bližnjem zaledenelem jezeru, se pretvarja, da igra v finalu lige NHL in da doseže zmagoviti gol. Tisti zadetek bo za vedno ostal v mojem spominu.

Kako si razlagate vaš zmagovalni niz v gosteh?
O tem so nas novinarji spraševali skozi vso končnico. Kakšne posebne razlage ni. Igrali smo le svojo igro. Za takšen uspeh je potrebnih vseh 20 igralcev. Od prvega do zadnjega smo svoje delo opravili z odliko in zasluženo zmagali večino tekem v gosteh.

Kaj se je spremenilo po menjavi trenerja med sezono?
Ko je prišel Darryl Sutter, nam je najprej povedal, da imamo dovolj nadarjenosti. Malce je spremenil sistem, več smo igrali s ploščkom. S tem si bolj nevaren za tekmečev gol. To se je pokazalo v nadaljevanju sezone.

V finalu ste vodili s 3:0, a ste nato izgubili dve tekmi. Je bilo čutiti še več pritiska?
Ni bilo nič posebnega. Vsaka tekma je poglavje zase. Tudi na četrti in peti tekmi nismo igrali slabo, zadeli smo kar nekaj vratnic, Martin Brodeur pa je vrhunski vratar. Nihče ni pričakoval, da se bo finale končalo s 4:0 za nas. Vedeli smo, da smo v dobrem položaju. Če bi nam kdo decembra ponudil vodstvo s 3:2 in vrnitev v Staples Center, bi vsi to podpisali. Bili smo v dobrem položaju in samozavestni, šesto tekmo pa smo opravili z odliko.

Za najkoristnejšega igralca je bil izbran vratar Jonathan Quick. Kako ste videli njegove predstave?
Skozi celo sezono nas je držal v igri za končnico, saj nismo dosegali veliko zadetkov. Zelo redko smo zabili več kot tri gole. V končnici je bil proti Vancouvru odličen. Prav zaradi njega smo igrali uspešno ob igri z igralcem manj, zanašali smo se, da bo strel zaustavil. Proti St. Louisu je na začetku ubranil nekaj izjemnih priložnosti, ki jih je imel tekmec, s tem pa nam je dvignil samozavest. Tudi proti Phoenixu na tretji tekmi, ko je bilo to najbolj potrebno, ni dobil gola, enako se je zgodilo tudi proti New Jerseyju. Skozi vso sezono in tudi končnico je bil naš najboljši igralec.

Kako ste spremljali, kaj se je dogajalo na Hrušici in v Sloveniji?
Še enkrat bi se rad zahvalil vsem za podporo. Vem, da ni lahko vstajati sredi noči. Tudi sam sem nekaj sezon prej poskušal vstajati in gledati tekme, a mi kar nekajkrat ni uspelo, čeprav je to moja služba in sem se poskušal kaj naučiti. Takšne podpore ni lahko pozabiti.

Na koncu finala ste imeli že kar gosto brado. Ste še posebej uživali ob britju po osvojitvi naslova?
Užitek je bil predvsem po tem, ko je ni bilo več. Precej manj me je srbelo. Glede brade sem sicer tudi malce pogoljufal, že teden dni pred končnico sem si jo pustil rasti. Na koncu je bilo videti kar v redu. Sem bil kar zadovoljen.

Z brado ali britjem?
Zadovoljen sem bil z brado. Še pred kakšnim letom ne vem, če bi bila tako gosta.

Kakšni so vaši načrti za naprej?
Tridesetega imam golf turnir na Bledu, nato pa bo spet treba začeti z delom. En teden sem že imel prosto, tudi ta bo takšen. Nato že sledijo treningi.

Kdaj pride Stanleyjev pokal v Slovenijo?
Tega še ne vem. Načrt se še dela. Počasi bom tudi jaz poklical, kdaj ga bom dobil.