"Kolajni v smuku ali teku nista iluzija"

Foto: Saša Despot jure košir
Nekdanji slovenski udeleženec zimskih olimpijskih iger Jure Košir verjame, da imamo na igrah v Vancouvru najboljšo reprezentanco do zdaj. V intervjuju preberite, kakšen je recept za olimpijske kolajne.
Oglej si celoten članek

Mnogi pravijo, da je to najboljša reprezentanca, ki je odšla na zimske olimpijske igre (ZOI), ker imamo več adutov v različnih športih. Se strinjate?
Ja. Če bi kdo pred desetimi ali 15 leti rekel, da bomo imeli tekmovalce v specialnem smuku ali smučarskih tekih, ki bodo v boju za kolajne oziroma bodo realni favoriti zanje, bi zvenel iluzorno. Zdaj pa jih dejansko imamo. Pri dekletih imamo še Tino Maze, ki je v vseh disciplinah izjemno močna, pa deskarje in tekmovalce v smučarskem krosu, ki so sposobni iti na sam vrh. To je super!

Smučarski zvezdnik.
"Mislim, da bo v smučanje spet prišel nekdo, ki bo velika zvezda. Tudi Bode Miller še ni rekel zadnje besede. Je pa res, da športniki vedno manj kažejo svoja čustva, saj so naučeni strogo tekmovati," Košir meni o pomanjkanju magnetov v smučanju.

Lahko realno pričakujemo, da bi se slovenski športniki iz Kanade vrnili s tremi odličji?
Možnosti so, ne bi pa smeli preveč pritiskati na tekmovalce.

Je bronasta olimpijska kolajna iz Lillehammerja vrhunec vaše kariere?
Ja, lahko bi rekel. Meni so OI vedno pomenile največ. Gre za največji športni dogodek na svetu, saj za olimpijske igre vedo vsi, medtem ko tekem svetovnega pokala nekdo v Afriki ali na drugem koncu sveta sploh ne pozna.

Kaj vse se mora poklopiti, da se na olimpijskih igrah osvoji kolajno?
Gre za res ogromno stvari. Najprej se moraš v dolgem štiriletnem obdobju na to maksimalno pripraviti. Moraš imeti srečo, da ostaneš zdrav, da imaš dobre trenerje, opremo in da si v tistem trenutku razpoložen, na koncu pa moraš imeti še obilico sreče.

Kakšen je torej recept za vse naše športnike v Vancouvru?
Pomembno bo predvsem to, kako bodo o tekmovanju razmišljali. Ne smejo si naložiti bremen uvrstitev, ampak morajo razmišljati o tem kot o priložnosti, ki jo morajo izkoristiti, in da so srečni, ker lahko na velikem tekmovanju pokažejo tisto, kar znajo.

Zbiratelj športnih artiklov.
"Na prvo mesto bi dal posvetilo Anžeta Kopitarja na njegov igralni dres LA Kingsov. Anže je po mojem mnenju največja zvezda slovenskega športa, in to z gigantskim naskokom. To, kar dosega, je nepredstavljivo. Tisti, ki poznajo konkurenčnost v takih ligah, vedo, za kaj gre. Na drugem mestu je dres Franka Lamparda z osebnim posvetilom," pravi Jure o še enem od svojih hobijev.

Zakaj so Slovenci zdaj uspešnejši v hitrih disciplinah kot v tehničnih?
To je zanimiv fenomen, ki ga ne znam popolnoma razložiti. Možnost je, da so se ti fantje razvijali bolje kot tisti, ki so specialisti za tehnični disciplini. Možen razlog je tudi sistematičnejše delo. To je morda dokaz, da je bil v preteklosti že v samem startu preveč odklonilen odnos do teh disciplin.

Kako bi pojasnili napredek Mazejeve v slalomu?
Fasciniran sem nad njenim smučanjem v slalomu. Njena tehnika se je resnično spremenila, je kot dan in noč. Za ta gigantski napredek gredo zasluge njeni strokovni ekipi in predvsem njej sami, da je naredila ta miselni preskok, kar ni lahko.

Dejali ste, da je njen napredek v slalomu tudi v poduk stroki na Smučarski zvezi Slovenije (SZS). So slovenski trenerji dobri?
Mislim, da imamo še vedno veliko dobrih trenerjev. Po svetu jih je veliko in so zelo uspešni, vendar ne delujejo vsi v slovenskem smučanju. Mislim, da bi bilo treba razmisliti o tem, da bi jih vrnili.

Če bi v prihodnosti sprejeli izziv na SZS, bi bil to eden od vaših ciljev?
To je zelo hipotetično vprašanje. Mislim, da težava SZS niso samo trenerji, a v tem trenutku ne razmišljam, da bi na zvezi delal. Se mi pa zdi zelo pomembno, da naredijo nekaj sprememb, ki so nujno potrebne.

Foto: Žurnal24 Se vam ne zdi, da je zdaj trenutek za spremembe, ko se končuje olimpijski ciklus?
Zdaj je najobčutljivejše obdobje in od tega obdobja bo ogromno odvisno. Razlogov je več, eden je tudi težka ekonomska situacija, zato bo treba najti prefinjen način delovanja SZS, pa naj gre za pokrovitelje ali opremljevalce.

Heliskiing (helikopter smučarje spusti na vrhu gore in ti smučajo po nedotaknjenih progah) – od kdaj vas to zanima?
Že dolgo, ampak šele lani sem to prvič preizkusil. Letos grem spet. Slovenci so nad tem vedno bolj navdušeni. Tisti, ki vedo, kaj je najboljše smučanje, si to, če jim le znese, vsaj enkrat privoščijo. To je edinstvena izkušnja, čeprav sem smučal 30 let in to na vseh koncih sveta in smučiščih. Šli smo v Kanado, kjer je teritorij velik za pol Slovenije, in tam smo vsak dan smučali z druge gore na divjih terenih.

Stave.
Pred kratkim je zaradi izgubljene golf partije kidal sneg za porcijo pomfrija: "Naslednji teden imamo novo stavo v Kranjski Gori, kjer bo slalomska tekma. Kazen bo brutalna in bo od tistega, ki jo bo moral izpolniti, zahtevala veliko poguma."

Se lahko ta adrenalin primerja s tistim na startu tekme svetovnega pokala?
Ne, ker ne gre za tekmovalno zadevo. Tu gre le za užitek.

Ko ste bili majhni, ste želeli skakati, a je mama rekla, da je prenevarno. Se vam ne zdi, da je smučanje zdaj nevarnejše kot smučarski skoki?
Vsekakor, saj je po mojem smučanje v razredu najnevarnejših športov. Vseeno mislim, da je bila odločitev za alpsko smučanje pravilna glede na mojo konstitucijo, ker bi težko bil dober skakalec. Me pa skoki še vedno fascinirajo in z veseljem gledam polete v Planici. Zavidam jim ta užitek, ko lahko letijo tako daleč.

Se bo v prihodnosti karkoli spremenilo, da bo poškodb manj?
Mednarodna smučarska zveza mora razmisliti o tem, kako omejiti te poškodbe. Razlogov zanje je več, ni zgolj oprema. Tehnika se je sicer precej spremenila, ampak bistveni razlogi so tudi, da so proge pripravljene drugače kot včasih. Zdaj se smuča po kompaktnem, večinoma zelo ledenem snegu. Hitrosti so višje, tekmovalci so močnejši in več tvegajo.

Težek konec.
"Zelo težko sem se odločil za konec kariere. Če gledam življenje poklicnega športnika, če si seveda uspešen in zdrav, je to nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi," meni Jure, ki je tekmovalne smučke v kot postavil leta 2006.

Zlato v Vancouvru je za našo državo vredno 44.600 evrov. Je to dovolj ali preveč?
To je zelo težko ovrednotiti. Je pa po mojem mnenju občutno premalo, čeprav se mnogi z mano ne bi strinjali. Gre za velikanski dosežek in za veliko promocijo države. In če ta znesek primerjamo s kakšnimi promocijskimi akcijami za Slovenijo, kjer se porabi veliko, veliko večje vsote, je to nesmiselno. Mislim, da smo v spodnjem razredu, kar se tiče nagrajevanja s strani države.

Smukaška kolajna na ZOI ali tretje mesto slovenskih nogometašev na svetovnem prvenstvu (SP). Kaj je prej uresničljivo?
Za oboje bo potrebna ena zvrhana mera krompirja (smeh), ampak upam, da se bo kaj od tega uresničilo.

Kaj je za vas večji športni dogodek: ZOI ali SP v nogometu?
Zame ZOI, ampak pri tem sem malo pristranski. Bom pa oboje intenzivno spremljal, morda bom šel tudi v JAR, ker je to le zgodovinski uspeh slovenskega nogometa.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.