Janez Kocijančič je posthumno prejel srebrni red Mednarodnega olimpijskega komiteja (Moka) kot tretji Slovenec po Miroslavu Cerarju in Leonu Štuklju.
Ob koncu skupne žalne seje Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) in Smučarske zveze Slovenije (SZS) v Ljubljani sta srebrni red Moka prevzeli žena Andreja Kocijančič in hčerka Nike K. Pokorn, v družbi predsednika OKS Bogdana Gabrovca pa jo je izročil predsednik Hrvaškega olimpijskega komiteja Zlatko Mateša, ki je bil posebni poslanec predsednika Moka Tomasa Bacha.
"Oče je posvetil dobršen del življenja olimpijskemu gibanju, tudi v svojih zadnjih dnevih. Nikoli mu za to ni bilo žal. Iskreno je verjel v olimpijske vrednote in povezovalno moč športa. Zato vem, da bi mu to izjemno veliko priznanje ogromno pomenilo, več kot katerokoli drugo, ki jih je prejel v življenju," se je zahvalila Nike K. Pokorn.
Bach je v zvočni poslanici dejal, da so v Moku Kocijančiču nagrado namenili že pred mesecem dni. Kocijančič je umrl v ponedeljek po hudi bolezni, star je bil 78 let. Bil je športni funkcionar, politik in gospodarstvenik. Od leta 1991 do 2014 je bil med drugim predsednik OKS, od leta 2017 pa tudi predsednik Evropskih olimpijskih komitejev (EOC).
"Olimpijsko gibanje je izgubilo velikega ambasadorja olimpijskih vrednot. Je svetel zgled, kako lahko te bogatijo šport in družbo ... Bil je Evropejec širokih obzorij, katerega delo je segalo izven evropskih meja med različne kulture sveta ... Pogrešali bomo njegov širok nasmeh, ki ga ni izgubil niti med boleznijo," je med drugim zbranim sporočil Bach.
"Dragi Janez, bil si zvezda stalnica slovenskega športa in izjemno ugledna osebnost v mednarodnem okolju. Odločen in hkrati strpen, mož vsestranske energije in modrosti, dober poslušalec s tehtnimi pripombami. Ob tvojem vodenju je slovenski šport presegel vsa pričakovanja," je izpostavil nekdanji telovadni šampion Cerar, prvi slovenski dobitnik srebrnega olimpijskega reda.
"Spoznala sva se najprej kot sošolca, nato sva bila študenta na pravni fakulteti in ostala povezana naprej prek športa. Nepozabni so spomini na uspešna skupna prizadevanja za vzpostavitev samostojnega OKS, zgodovinski sprejem pri tedanjemu predsedniku Moka Juanu Antoniu Samaranchu. Dosegli smo vključitev v svetovni športno družino, kjer so do velikega izraza prišla tvoje odlike vodenje, organizacijske sposobnosti in trezna osebna presoja," je še dodal Cerar, s 30 medaljami na velikih tekmovanjih najuspešnejši slovenski športnik.
Generalni sekretar EOC Raffaele Pagnozzi je prav tako izpostavil velik pomen Kocijančiča pri razvoju olimpijskega gibanja po svetu. "Še posebej pa neverjetno prijaznost in sočutje, s katerim je Janez navdušil vsakega, ki je delal z njim."
Kocijančič je bil dejaven tudi v smučanju. Od leta 1974 do 1984 je bil predsednik SZS, od leta 1984 do 1988 Smučarske zveze Jugoslavije, od leta 1981 je bil član predsedstva Mednarodne smučarske zveze (Fis), od leta 2010 pa njen podpredsednik.
Predsednik Fis Gian-Franco Kasper je v poslanem videu izpostavil: "Od leta 1984 je bil z nami v vodstvu ... Tudi v trženju je bilo njegovo delo izjemno, njegovi dosežki so bili visoko spoštovani v smučarski družini. Izgubili smo velikega prijatelja, ki ga ne bomo nikoli pozabili."
Predsednik SZS Enzo Smrekar je spomnil, da je bil Kocijančič človek, ki je vedno videl luč na koncu tunela. Izrazil je žalost, ker ne bo mogel sodelovati pri izvedbi SP v nordijskem smučanju leta 2023, "za katerega je bil izjemno zaslužen".
Uvodoma so predstavili kratko filmsko upodobitev Kocijančičeve osebnosti, po kateri je Gabrovec izrekel sožalje ženi in hčerki ter sinu Gorazdu. "Kot predsednik EOC pa si pokazal, kako se lahko pošteno in etično upravlja šport," je podčrtal Gabrovec.