Janez Kocijančič, ki slovensko olimpijsko gibanje vodi od njegove ustanovitve pred 19 leti, ostaja predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). Na volilni skupščini v Ljubljani je dobil 96 glasov, Milan Krajnc, drugi kandidat za predsednika, pa 20.

Za podpredsednike so bili izvoljeni Bogdan Gabrovec kot predsednik odbora za vrhunski šport, Branko Žnidarič kot predsednik odbora športa na lokalni ravni in Jakob Bednarik kot predsednik odbora športa za vse. V izvršni odbor so bili izvoljeni Bojan Rotovnik, Bojan Žmavc, Dušan Prezelj, Edvard Kolar, Iztok Čop, Janez Sodržnik, Matjaž Rakovec, Miran Kos, Miroslav Cerar, Roman Volčič, Rudi Zavrl, Sonja Poljšak, Tjaša Andree Prosenc, Tomaž Subotič in Vojka Ravbar.

V nadzorni odbor so bili izvoljeni Dejan Crnek, Vojko Orel in Irena Oblak, rezervna člana pa sta Alojz Križman in Ivan Koncut. Člani nove disciplinske komisije so: Bogdan Plaznik, Dušan Zamida in Samo Kofol, rezervna člana pa sta Igor Primožič in Urban Acman. Od 100 članov je bilo na skupščini prisotnih 85 delegatov, ki so imeli skupaj 116 glasov.

Devetinšestdesetletni Kocijančič, pravnik, politik, gospodarstvenik in nekdanji poslanec v slovenskem parlamentu, je tudi član izvršnega odbora Evropskih olimpijskih komitejev (EOC), v začetku junija letos pa je bil v turški Antalyi soglasno izvoljen za enega od štirih podpredsednikov Mednarodne smučarske zveze (FIS). Za predsednika ga je predlagala Smučarska zveza Slovenije (SZS).

"Slovenski šport je eno izmed najuspešnejših področjih slovenske družbe, zato je naša naloga, da to ohranimo še naprej ali pa vse skupaj še izboljšamo. Prva naloga bo povečanje sredstev, ki so na voljo za šport, tudi javna, ker je teh manj od povprečja Evropske unije. Večja mora biti vključenost znanosti v športne procese ter športnikov v postopke odločanja. Ne smemo pa pozabiti niti na etične standarde," je svoj program strnil Kocijančič.

Krajnc pa je svoj program orisal: "Svojo poklicno pot sem začel s poznavanjem psihičnih procesov in delam kot psihoterapevt. Zadnja štiri leta pa delam s športniki iz kolektivnih športov in tistimi, ki so končali športno pot. Športniki so lahko odlični svetovalci ali tudi vodje gospodarskih kolektivov. Minulo delo v OKS ocenjujem kot uspešno in ga želim nadaljevati, obenem pa bom več pozornosti namenil zdaj zapostavljenim manjšim članicam."

Krajnc je uvodoma v imenu VZS predlagal razširitev dnevnega reda, da bi se uvedel status častnega predsednika OKS, kar člani skupščine niso potrdili. "Menim, da predlog ne izpolnjuje statutarnih določil, saj je potrebno predloge podati 14 dni pred skupščino," je še pred glasovanjem o tem dejal Kocijančič.

Tone Jagodic, generalni sekretar OKS, je predstavil štiriletno delo in izpostavil, da organizacija v tem času ni zašla v rdeče številke kljub finančni in gospodarski krizi. Tako je OKS za letos napovedal 39.614 evrov presežka. Lani je imela osrednja športna krovna organizacija 21.237 evrov presežka. V letošnjem letu je OKS načrtoval 3.777.861 evrov odhodkov, zaradi zimskih olimpijskih iger v Kanadi 573.619 evrov več kot v lanskem letu. Največ denarja, 45,5 odstotka, je bilo namenjenega za mednarodna športna tekmovanja in vrhunski šport. Veliko sredstev je bilo namenjenih za marketing, predvsem za OI in slovensko hišo v Vancouvru ter slovensko olimpijsko mesto.

V OKS načrtujejo 3.817.475 evrov prihodkov, kar je 18 odstotkov več kot lani. Nekateri partnerji so zaradi ekonomske krize zmanjšali obseg sodelovanja, kljub temu naj bi prihodki iz marketinga letos znašali 1.989.723 evrov, kar je 52,1 odstotka vsega proračuna. Ministrstvo za šolstvo in šport namenja 744.254 evrov, FŠO pa 830.898 evrov. Nadzorni odbor je ugotovil, da olimpijski centri pri nas niso zaživeli, vzpostavitev centrov pa je naloga za prihodnje obdobje.