Kocijančič se še dobro spomni prve Iztokove kolajne, brona iz Barcelone pred dvajsetimi leti. "Tisti (Denis Žvegelj, op. p.), s katerim je Iztok pred dvajsetimi leti in enim dnevom, 1. avgusta 1992, osvojil prvo bronasto kolajno na jezeru Banyoles, je sedel zraven mene kot predsednik veslaške zveze. Tako da človek še bolj dojame, kako velika zmaga je to za športnika, ki po 40. letu spet  poseže po olimpijski kolajni, njegovi četrti. Enako velja za Luko Špika, ki je dopolnil komplet olimpijskih odličij. Zame je to velika zmaga, tako kot za njiju, veslaški šport in slovenski šport v celoti. Tudi zgled, kako se je treba boriti v elitnem športu," je dejal Kocijančič in poudaril še nekaj: "Veslanje je doma v Veliki Britaniji. Zmagovati oziroma dosegati vrhunske rezultate na jezerih ali pa v kanalih v Veliki Britaniji je toliko težje. Nimam besed. Oba sta se v slovensko športno zgodovino vpisala kot legendi in težko bi si predstavljal uspešnejši zaključek športne kariere."

V kakšni vlogi pa predsednik OKS vidi najuspešnejšega slovenskega veslača po zaključku njegove športne poti? "Iztok je član našega izvršnega odbora. Imel sem to čast, da sem spremljal tudi njegova razmišljanja na temo športne strategije. On je vrhunski športnik, ki šport pozna od znotraj. Zelo se je boril za pravice športnikov, zelo je aktiven v komisiji športnikov. In mislim, da se mora Iztok pojaviti v eni od strateških funkcij v veslaškem športu in slovenskem športu nasploh." Je morda lahko njegov naslednik na čelu OKS? "O tem bodo odločali tisti, ki volijo, ampak, kar se mene tiče, ne bi imel absolutno nič proti," sklene Kocijančič.