Američan Will Voigt bo na olimpijskih igrah vodil košarkarsko reprezentanco Nigerije. Na prvi pogled nič čudnega, vendar je njegova pot do Ria dokaj nenavadna. Odraščal je v Vermontu, univerzitetno obdobje pa preživel v Kaliforniji, kjer je igral ... nogomet.
"Kakšne so možnosti, da je majhen fant iz malega mesta v Vermontu, ki nikoli ni igral univerzitetne ali profesionalne košarke, izbran za selektorja nigerijske reprezentance v košarki?" se je v pogovoru za Wall Street Journal spraševal Willov oče Fran Voigt. Vseeno verjetno večje kot možnosti Nigerije, da osvoji kolajno na olimpijskem turnirju v Riu. "Nihče ne verjame, da bomo prišli iz skupine," je dejal kapetan reprezentance Ike Diogu, ki pa vseeno s soigralci načrtuje, da bodo postali prva afriška reprezentanca v izločilnih bojih.
Krave, geni, študij ...
"Kako sem končal tukaj?" se verjetno kdaj vpraša tudi 39-letni Will Voigt, ki je Nigerijo prevzel pred letom dni. Odraščal je na mlečni farmi v bližini Cabota, srednjo šolo pa je zaključil kot eden izmed 18 dijakov šole, ki je ena najmanjših srednjih šol v ZDA. "Tam je več krav kot ljudi," je dejal njegov nekdanji trener Steve Pratt. Njegov oče Fran je ustanov kulinarični inštitu Nove Anglije, mati Ellen Bryant Voigt pa je prejela nagrade za svojo poezijo. "Po genih tega ne bi nihče pričakoval," meni oče.
Mlajši Voigt je je odšel v Kalifornijo in zaigral nogomet za Pomona College. Njegova starša se še vedno spominjata sinovega odgovora na vprašanje iz česa bo diplomiral. Dejal je, da želi postati trener košarke. "Kaj si rekel?" je bil odziv očeta. "Vedno ga je zanimala strategija. Pri košarki je bil organizator igre, pri baseballu lovilec, pri nogometu napadalec. Vedno je želel biti blizu dogajanja in sprejemati strateške odločitve. To lahko počneš in tudi potrebuješ kot trener košarke," je sinovo pojasnilo sprejela mati.
Clippers, Spurs, Norveška, Kitajska ...
Korak v pravo smer je bila praksa, ki jo je Will opravil pri NBA ekipi Los Angeles Clippers, kasneje pa so ga pri San Antonio Spurs sprejeli za video koordinatorja. Sloviti Gregg Popovich se je na Voigtovo ozadje odzval z besedami: "To je tako, kot bi si jaz želel postati igralec vaterpola." Voigt se je veliko naučil od Popovicha, slednji ga je mesec dni tudi nastanil v svoji hiši, ko je bil prvi brez pravega prebivališča.
Leta 2001 je Voigt zapustil San Antonio, svoje prvo trenersko delo pa je našel na Norveškem, kjer je mislil, da bo ostal le teden dni, a se je vse skupaj zavleklo na tri leta. Kasneje se je vrnil v ZDA in vodil moštvo Vermont Frost Heaves, sledila je pot na Kitajsko k ekipi Shanxi Brave Dragons, v letih 2009 - 2014 pa je vodil Bakersfield Jam v razvojni ligi NBA. Pri slednjem klubu je treniral tudi nekatere nigerijske košarkarje.
Že prej se je spoprijateljil tudi z Masaijem Ujirijem, generalnim menedžerjem Toronto Raptorsov, ki se je sicer rodil v Nigeriji. Ko je slednji v tej afriški državi ustanovil nekaj košarkarskih kampov, je bil Voigt eden izmed prvih prostovoljcev za delo z nigerijskimi igralci. Obiskal je Zario, Abujo in Lagos, ob prostih dnevih pa je hodil tudi v precej manjša naselja. "Veliko ljudi postavlja nešteto vprašanj, kar je normalno v takšni situaciji. Will ni tak. Pravi 'gremo, naredimo to'. Je tip raziskovalca," meni Ujiri.
Reprezentanca Nigerije
Voigtovo delo so seveda opazili tudi pri nigerijski košarkarski zvezi in z njim opravili rzagovor v Dallasu, funkcijo selektorja pa so mu ponudili junija lani. Olimpijske kvalifikacije so se začele avgusta, pogodba pa mu je potekla že septembra. Voigt je tako z Nigerijo moral osvojiti afriško prvenstvo (AfroBasket), v nasprotnem primeru bi Nigerijci že našli zamenjavo.
Afrika ima le eno mesto na olimpijskem košarkarskem prvenstvu, ponavadi jo zastopa Angola. "Ko pomislite na nas, se verjetno spomnite le poraza za 80 točk proti ZDA," je dejal Diogu. V Londonu so Nigerijci namreč proti NBA zvezdnikom klonili s 73:156. A minulo leto je košarkarskim orlom znova uspelo, z zmago na AfroBasketu so se uvrstili v Rio, v kadru sta tudi člana NBA lige Al-Farouq Aminu (Portland) in novinec Michael Gbinije (Detroit), oba sta bila sicer rojena v ZDA.
“V preteklosti so ljudje afriške košarkarje ocenili za zelo atletske, a jim je primanjkovalo discipline, igra je bila divja. Resnično smo se trudili, da bi to spremenili. To je bil naš pristop na AfroBasketu, takšen bo tudi v Riu," pravi Voigt.
Voigtova starša, ki sta afriško prvenstvo spremljala preko spletnih prenosov, sta bila po koncu AfroBasketa navdušena nad videnim. Nigerijski košarkarji so v zrak dvignili njunega sina, splezali na oder za zmagovalce in z iPhoni v rokah ter kolajnami okoli vratu zapeli nigerijsko himno. Will je poznal vsako besedo himne.
"To ni jamajški bob"
Na OI nastopa 12 reprezentanc, Nigerijo pa želi popeljati iz skupine, se pravi med osmerico najboljših, ki se merijo v izločilnih bojih. "To ni jamajška ekipa v bobu," je odločen Voigt. Nigerija je na Fibini lestvici sicer 25., pred kratkim pa je presenetljivo premagala četrtouvrščeno Argentino. Pred začetkom turnirja Nigerijce čaka še pripravljalna tekma z ZDA.