Nogometna reprezentanca Slovenije je novoustanovljeno Ligo narodov začela s porazoma. V četrtek je bila v Stožicah boljša Bolgarija (1:2), v nedeljo v Nikoziji pa Ciper (2:1).
Na račun čete Tomaža Kavčiča je bilo v preteklih dneh izrečenih ogromno kritik predvsem zaradi odnosa do dresa z državnim grbom. Pristop kot glavni problem vidi tudi strelec enega najpomembnejših zadetkov v zgodovini Slovenije (ko je v Bukarešti z golom za 1:1 v dodatnih kvalifikacijah ekipi zagotovil nastop na SP 2002) - Mladen Rudonja. Prav tako je mnenja, da nedavna menjava selektorja ne bi smela biti razlog za tako blede predstave.
"Manjka prava želja. Ko enkrat oblečeš dres s tem grbom, se pač moraš obnašati drugače. Sam ne vidim razloga, da bi se morali pogovarjati o tem, da bi ekipa potrebovala več časa (za uigravanje, op. a.), da premagamo Ciper. Mislim, halo? Imamo dovolj dobro reprezentanco in dovolj kakovostne igralce, da bi Ciper morali premagati. Da bi od Slovenije pričakovali, da bo osvojila naslov svetovne prvakinje, to je zabloda. Da pa smo lahko svetovni prvaki v želji, borbenosti, odnosu do igre, to pa smo lahko. To je vedno krasilo Slovenijo in v teh elementih smo vedno izvlekli maksimum. S tem je naša reprezentanca tudi prišla do uspehov. To je bil naš temelj, zdaj pa tega temelja ni. In potem ne moreš več premagati nikogar. Trenutno v naši igri ni nekih osnovnih zadev, ki so nas krasile v preteklosti," je svoj pogled na zadnjo reprezentančno akcijo podal Rudonja.
Na igrišču ni več dominantnega vodje, kot je bil še nedavno Boštjan Cesar, reprezentančno kariero je sklenil tudi Valter Birsa. Je odsotnost takšnih karakterjev lahko problem za prenovljeno izbrano vrsto? "Strinjam se s tem, da nekega pravega liderja trenutno ni. Ampak to je le eden od problemov. Ko ti uvajaš novo generacijo, ne moreš določiti enega igralca in mu podeliti te vloge. Vodja se naredi sam, skozi treninge in tekme. Igralci sami prepoznajo liderja in ga nato upoštevajo. Za to je potreben čas. Ampak temelj in ključ vsega je pač odnos in disciplina. Če tega ne bo, potem se tudi lider ne bo izpostavil."
In kdo je bolj odgovoren za trenutno stanje - strokovni štab ali nogometaši? "Sem mnenja, da imajo največjo odgovornost za to igralci. Selektor seveda lahko vpliva na to in vliva motivacijo, ampak če tega kot igralec že sam nimaš v sebi, potem je težko. Zame je odgovornost selektorja, da dobro izbere igralce, da kliče nogometaše z zmagovalno mentaliteto in z željo po igranju za ta grb, ki bodo dali vse na igrišču. Tu na nek način še razumem, da selektor potrebuje čas, da bolje oceni nekatere stvari, toda vseeno to ni izgovor za tekmo s Ciprom, ki bi ga po mojem mnenju morali premagati. Kar se tiče igralcev pa ... Če enkrat oblečeš dres svoje države in ne daš maksimuma, potem res ne vem ... Potem je bolje, da rečeš, da nisi za to in se posloviš. Zato so zame bolj odgovorni igralci."
V igri slovenske reprezentance na zadnjih dveh tekmah je bilo veliko pomanjkljivosti, po mnenju Rudonje je najbolj škripalo na sredini. "Težko je govoriti o tehniki in taktiki, ko izostanejo ostale osnovne stvari. Dejal sem vam že, kje vidim glavni problem. Če ni pravega odnosa, ne moreš biti uspešen. Vendar pa če bi moral izpostaviti en del igrišča, bi izbral sredino. Enostavno smo predaleč od nasprotnih igralcev v fazi obrambe. Vezna linija ni prava, vsepovsod smo preširoki. Na sredini igramo izredno neodgovorno. Kadar delamo presing, ga vezni igralci izvajajo nekako na pol. Enostavno smo preširoki, nismo dovolj kompaktni in čvrsti, smo premehki. Vsi (nasprotniki, op. a.) nam vse odigrajo, vsi lahko sprejmejo žogo ... Selektor se je izrazil, da smo bili mrtvi. In to je to. Ampak vse to je posledica tega, da ni bilo prave želje. Nekaj je govoriti, da boš dal vse od sebe, drugo je biti tiho in to res storiti na igrišču. Sicer noben del moštva ne deluje optimalno, ampak največji problem sam vidim v vezni liniji, predvsem v fazi defenzive. Nam se ne sme dogajati, da si nasprotnik bolj želi zmage kot mi. Da Ciper pokaže več želje kot mi, pa to je nemogoče."
Na zadnji reprezentančni akciji ni bilo Jana Oblaka. Razlog njegove odsotnosti je poškodba, čeprav je Škofjeločan pri madridskem Atléticu branil na zadnji prvenstveni tekmi. Nekateri so izostanek izvrstnega vratarja sprejeli z negodovanjem, Rudonja je situacijo predstavil v drugačni luči. "Oblaka dobro poznam še iz časov, ko sva skupaj igrala pri Olimpiji. On je takšen fant ... Poglejte, gre za edega najboljših vratarjev na svetu. Če bi se jaz postavil v njegovo kožo ... Če bi ocenil, da situacija v reprezentanci ni prava, ni dovolj resna, potem si morda ne bi želel delati sramote. Zanj so v igri transferji v višini 100, 150 milijonov evrov in da bi zdaj zaigral v okolju, kjer ni zadostne discipline na igrišču in morda tudi izven njega ... On bi si lahko pokvaril ugled. Vse to govorim hipotetično, ne pravim, da on razmišlja tako. Sicer pa je Vid Belec na Cipru branil dobro, več ne bi mogel storiti. Kaj bi lahko Oblak naredil več? Ciprčani so si ustvarili toliko priložnosti, da bi bil tudi on enostavno brez moči. Seveda je možno, da ima takšno poškodbo, pri kateri ne želi tvegati z dodatnimi tekmami. A če bi bila situacija v reprezentanci prava, če bi zanjo igrali s takim ponosom kot nekoč, ko si prišel na zbor tudi poškodovan, potem bi Oblak gotovo prišel, tudi če bi bil načet. Tako pa trenutno to ni slučaj in se je pač odločil, da ne bo tvegal. Morda je Oblak začutil, da trenutna situacija v ekipi ni prava. Po mojem mnenju je zdaj na potezi selektor. On mora poleteti v Madrid in se z njim pogovoriti na štiri oči. Samo tako lahko rešimo to situacijo," je o statusu enega najboljših čuvajev mreže na svetu dejal Rudonja.
Podobnega mnenja kot Rudonja je tudi Sašo Udovič, strelec 16 golov za Slovenijo na 42 tekmah med letoma 1993 in 2000. "Nekaj so h klavrni podobi prispevale objektivne okoliščine. Na Cipru smo bili brez Jana Oblaka, Josipa Iličića in Kevina Kampla. S temi tremi smo zagotovo 20, 30 odstotkov boljši. Ampak če pomembni igralci manjkajo, to ne pomeni, da lahko drugim dopustimo, da nimajo pravega pristopa. Pa tu ne govorim le o borbenosti, teku in žaru. Predvsem se mi zdi problem sprejemanje odgovornosti. Zame pokazatelj odnosa do igre ni samo to, da 15-krat na tekmo izvedeš drseči štart in imaš umazan dres, pravi odnos je takšen, da ko imaš žogo v nogah, prevzameš odgovornost. Da ni skrivanja za drugimi igralci, da ni alibi igre. Borbenost, želja in žar, to mora biti samoumevno pri ekipi San Marina ali pa Francije. Vsi trenirajo, vsi so pripravljeni. Odloča to, kaj bo igralec naredil v določenem momentu tekme. Bolje je na nogometen način izgubiti žogo, kot pa jo na nenogometen način poslati nekam naprej. Pri naši reprezentanci po mojem ne gre toliko za neko fizično, ampak psihološko bariero. Tudi naša generacija, ki ji pravimo zlata, je v enih kvalifikacijah dosegla zgolj eno točko. Nismo bili dani od boga, nismo znali vsega. Toda ko enkrat prebiješ to bariero, potem je vse lažje."
Kaj bi morala biti naslednja poteza strokovnega štaba reprezentance? "Mislim, da je potreben iskren pogovor. Treba je vedeti, na koga lahko računamo na naslednji akciji. Moramo storiti vse, da bodo zraven vsi najboljši, toda brez vsakega se lahko igra. Tu imamo mi še veliko rezerve. Če kdo ne izpolnjuje zahtev, je tu rezervna klop, so tu tribune, ali pa celo izostanek vpoklica. Vendar pa časa ni veliko. Sestankovati ne moremo dve leti, ker se bodo vmes vsi desetkrat skregali. To se mora zgoditi hitro. Postaviti se mora neke standarde in se jih držati. Naj se zberejo odgovorni na zvezi, strokovni štab reprezentance in šest, sedem najvplivnejših igralcev, se dogovorijo za normative in se jih potem držijo. Če kdo ne spada v to sliko, ga pač ne bo. Slovenija nikoli ni bila tako kakovostna, da bi zmagovala z nadigravanjem. Slovenija lahko igra le na en način - da gredo igralci na igrišče odločni in enotni, z igrišča pa utrujeni. Tudi naša 'zlata' generacija ni bila tako kakovostna, toda bili smo ekipa. Tudi takrat smo se radi lepo oblekli in smo imeli frizure, toda med tekmo nisi razmišljal o drugem kot o igri, zmagi in o tem, kako boš koga kresnil, če ti ni bil všeč. Tudi pri Srečku (Katancu, op. a.) se je kdaj zgodilo, da se je kakšnemu igralcu zahvalil zaradi takšnih in drugačnih zadev. Pa smo mi bili ekipa, ki se je, iskreno povedano, bala tudi Cipra, čeprav smo nato lahko igrali dobro tekmo proti svetovnim prvakom Francozom, pa proti Špancem ali Jugoslovanom."
Tudi Udovič pogreša igralca, ki bi prevzel vlogo vodje na igrišču. "Ne glede na nivo, ali gre za vaško ligo ali pa reprezentančni nogomet, so nekatere zakonitosti iste. Vidi se, da imamo neko individualno kakovost, ki pa je ne znamo izraziti, ker se ne ve točno, kaj kdo dela. Pogrešam liderja. To bi lahko bila Oblak ali pa Iličić s svojo kakovostjo in avtoriteto. Če lahko Iličić razigra Fiorentino in Atalanto, potem lahko razigra tudi Slovenijo. Sicer pa ni nujno, da je lider tisti, ki je največ vreden na nekem Transfermarktu, ampak mora to biti tisti, ki bo druge potegnil za seboj, ko ne bo šlo. Tudi v mojih časih smo se kregali, toda vse smo si povedali z enim ciljem - zmago. Mora se vzpostaviti hierarhija v ekipi in določeni standardi v igri. Da ne bo nihče umikal noge, da bo vsak opravil svoje naloge, da bo soigralcem lažje."
Glede Jana Oblaka Udovič upa na najboljše. "Kakšna je situacija z Janom (Oblakom, op. a.), ne vem. Ali je problem v kapetanskem traku, ali je problem v egu nekaterih igralcev ali v čem drugem ... On mora biti zraven. Res pa je, da si je treba naliti čistega vina. Upam, da bo naslednjič on v golu Slovenije."
Z neprepričljivimi igrami reprezentanca izgublja tudi navijaško podporo. V Stožicah je bilo v četrtek veliko praznih sedežev. "Tribuna ima vedno prav. Če je v Stožicah 3.000 ali 4.000 ljudi, potem imajo ljudje prav. Niso prišli, ker si igralci tega niso zaslužili. Treba je biti pošten do dresa in do gledalcev. Tudi nas je na Plečniku (za Bežigradom, op. a.), ko smo izgubljali, gledalo 2.000 ljudi, nekaj let kasneje pa jih je v Amsterdam prišlo 12.000, na domačih tekmah pa bi lahko prodali več kot 20.000 kart. Ljudi težko vlečeš za nos. Tudi mi smo imeli eno točko v kvalifikacijah in nas ni nihče povohal, po uvrstitvi na Euro 2000 smo pa skupaj vpili na Brniku. Tako to je. Treba je imeti spoštovanje do fantov levo in desno od sebe, do himne, dresa, grba in do ljudi na tribunah. Le tako bo reprezentanca spet postala kult, da bodo tribune polne, ulice pa prazne ob televizijskih prenosih," meni nekdanji napadalec, ki sedaj kot športni direktor službuje pri novomeški Krki.
že ped dnevi sem razmišljal o tem da se Oblak ne bo blamirla in izgubljal ugled zaradi nekih "amaterjev"in to …