Z Matjažem Kekom, ki je slovensko nogometno reprezentanco popeljal tudi na SP v Južnoafriško republiko, smo se pogovarjali na izboru za Športnika leta.

Kako ocenjujete nagrado za slovensko nogometno reprezentanco?
Mislim, da smo na svetovnem prvenstvu odigrali po svojih zmožnostih, čeprav je lahko vedno bolje. V imenu igralcev, strokovnega vodstva in Nogometne zveze Slovenije se zahvaljujem vsem, ki so nam bili v veliko, veliko podporo. Predvsem pa našim navijačem, ki so fantastični. Mislim, da smo s poštenim delom dvignili Slovenijo na noge.

Ste si že zavrteli film o novih ciljih?
Film je vedno v glavi. Ob veselju in ponosu zaradi nagrade se zavedamo, da je to velika obveza. Zagotovo nas čaka izjemno razburljivo nogometno leto. Ampak sem optimist in imam razloge, da je tako.

Kako z razdalje gledate na svetovno prvenstvo v Južnoafriški republiki?
Vse slike s tekem, veselje, goli, tudi razočaranje in žalost – vse skupaj je šport. Zmage in porazi ne morejo odvzeti tega, kar smo doživeli. To je enkratno priznanje za naše delo.

Leto pa je bilo zaznamovano tudi z burno jesenjo, predvsem z nagradami igralcem.
To so stvari, ki so v domeni drugih. Mislim, da je napočil čas za nogomet, za igrišče, kar je tudi prav. Vse dobro in vse slabo se zgodi na igrišču. Tudi v najboljših družinah se skregajo. Pomembno je, da se stvari rešijo, dogovorijo, da lahko vsi skupaj s čisto mislijo, predvsem pa z eno idejo gremo naprej.

Kaj se vam je od vsega lepega najbolj vtisnilo v spomin?
Odločiti se za nekaj bi bilo nepošteno. Vsaka sekunda s fanti, ko zmagujemo in tudi ko izgubljamo, mi je v ponos in veselje. Reči Rusija, Alžirija ... nekomu je tudi Gruzija pomembna. Meni osebno je, čeprav smo izgubili. Zgodilo se nam je krasno leto. Samo delo je tisto, ki nam ga lahko ponovi.

Pred vami so sladke skrbi. Odhodi v velike klube se kar vrstijo.
To je dokaz, da so tudi drugi prepoznali naše dobro delo in rezultate. Še posebej je razveseljivo, da fantje ne le prestopajo, ampak tudi nastopajo. To je dobro za slovenski nogomet in naslednje rodove, da vidijo, da je mogoče uspeti. Včasih je težko. Tudi zdajšnja generacija je prestajala težke čase, ampak s svojo nepopustljivostjo je prišla do tu, kjer je zdaj. Naša naloga je narediti vse, da bi se zadržali tako visoko. Smo pa izredno, izredno visoko.