Najvišja državna priznanja za šport, Bloudkove nagrade, so letos prejeli slovenski reprezentanti v smučarskih skokih Jernej Damjan, Robert Kranjec, Peter Prevc in Jurij Tepeš, rokometni trener Slavko Ivezič, nekdanja predstojnica katedre za ples na FŠ Meta Zagorc in nekdanji predsednik Hokejske zveze Slovenije Janko Popovič.

Podelitev, 47. po vrsti, je bila v Unionski dvorani ljubljanskega Grand hotela Union. Poleg štirih nagrad – ene za vrhunski mednarodni športni dosežek (skakalci), dveh za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa (Ivezič in Zagorčeva) in ene za življenjsko delo v športu (Popovič) – so 13 posameznikom podelili 12 plaket.

Plakete so prejeli Dolfe Rajtmajer za življenjsko delo, Gorazd Bedrač in Adolf Urnaut za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa, za pomemben mednarodni športni dosežek pa so jih dobili Luka Božič ter Sašo Taljat (kanu dvosed), Natalija Gros, Mina Markovič (športno plezanje), Rok Marguč (deskanje na snegu), Katarina Srebotnik (tenis), Bojan Tokič (namizni tenis), Nina Vehar (savate), koroški Slovenec Peter Wrolich (kolesarstvo) in Nejc Žnidarčič (kajakaš).

Prispevek Janka Popoviča ima za razvoj slovenskega športa po drugi svetovni vojni zgodovinski pomen, predvsem za hokej, tenis ter za Akademsko športno zvezo Olimpija Ljubljana. Športno udejstvovanje Janka Popoviča zaznamuje prostovoljno in zanesenjaško delo, ki v več kot 55-letnem "stažu" kar najbolje uteleša zamisel o športu kot panogi, ki povezuje, krepi in združuje v najbolj primarni obliki človekovega bivanja in (so)delovanja, so zapisali v obrazložitvi.

Med drugim je Hokejski klub Olimpija pod njegovim vodstvom postal eden vodilnih v nekdanji Jugoslaviji. Po osamosvojitvi je vodil vključevanje Hokejske zveze Slovenije v mednarodne organizacije, bil je zaslužen za pridobitev treh svetovnih prvenstev, sodeloval je pri vzpostavitvi hokeja na Bledu in pridobil pomembno mesto v okviru Mednarodne hokejske zveze. Velik je tudi njegov prispevek k razvoju teniškega in nogometnega kluba Olimpija ter AŠZ Olimpija, v kateri aktivno deluje od leta 1955.

Delo Janka Popoviča sega tudi na področja novinarstva, publicistike, urednikovanja in zapisovanja zgodovine dosežkov slovenskega klubskega športa. Sodeloval je pri izdajanju knjig, zbornikov in časopisa Olimpija, ki izhaja 50. leto zapored. Dejaven je tudi v okviru Olimpijskega komiteja Slovenije in je bil za svoje delo večkrat nagrajen.

Rokometni trener Slavko Ivezič je s svojim delom pripomogel k razvoju številnih generacij slovenskega rokometa ter hkrati k prepoznavnosti slovenskega športa v mednarodnem merilu. Kot trener je slovenske mladinske reprezentante popeljal do naziva evropskih podprvakov (Poljska 2002), z njimi osvojil tretje mesto na SP v Braziliji 2003 in tretje mesto na EP v Estoniji 2004.

Članska rokometna reprezentanca je pod njegovim vodstvom osvojila 11. mesto na svetovnem prvenstvu v Tuniziji (2005) in osmo mesto na evropskem prvenstvu v Švici (2006). Zatem je Ivezič znova vodil mladince, s katerimi je v letih 2009 in 2010 osvojil tretje mesto na svetovnem prvenstvu v Egiptu in tretje mesto na evropskem prvenstvu na Slovaškem.

Slovenska skakalna reprezentanca v sestavi Robert Kranjec, Jernej Damjan, Peter Prevc in Jurij Tepeš je s tretjim mestom na svetovnem prvenstvu v Oslu dosegla izjemen ekipni športni uspeh, s katerim je prvič v zgodovini osvojila tudi naziv športnik leta v kategoriji ekipa leta. Slovenija je v napeti tekmi za malenkost prehitela močno nemško reprezentanco in pod vodstvom Matjaža Zupana na veliki skakalnici v Holmenkollnu prišla do rezultata, ki se lahko meri z največjimi dosežki v tem športu na svetovnih prvenstvih: ekipnim bronom iz leta 2005, zlatom Roka Benkoviča iz leta 2005 ter zlatom Francija Petka iz leta 1991.

Meta Zagorc je doktorica kinezioloških znanosti in je kot predstojnica katedre za ples na Fakulteti za šport aktivno delovala vse do leta 2011. Nekdanja vrhunska športna plesalka se je po bogati tekmovalni karieri, v kateri je osemkrat osvojila naslov državne prvakinje v standardnih in latinskoameriških plesih, povsem posvetila razvoju celostne plesne dejavnosti, sistematizaciji plesa pri najmlajših na predšolski in razredni stopnji (od 1975), organizaciji modernih plesnih tekmovanj (od 1974) ter razvoju aerobike (od 1983) in navijaških plesnih skupin (od 1995).

Je pobudnica in sooblikovalka pomembnih projektov na področju plesa – Šolski plesni festival za osnovne in srednje šole, Ulična četvorka za srednje šole in Slovenija pleše – ter drugih akcij, katerih namen je dvigniti raven plesne kulture v vseh starostnih obdobjih. Med letoma 1981 in 2005 je bila tri mandate predsednica Plesne zveze Slovenija in članica različnih organizacijskih odborov, med letoma 2006 in 2009 pa direktorica državnih reprezentanc v standardnih in latinskoameriških plesih. Deluje tudi kot mednarodna plesna sodnica. Zagorčeva velja tudi za začetnico rekreativne in tekmovalne aerobike na Slovenskem. Je avtorica ali soavtorica več kot 30 učbenikov, strokovnih in znanstvenih člankov ter drugih strokovnih del s področja plesa in aerobike, pobudnica prvih raziskav in znanstvenoraziskovalnih del na tem področju in odgovorna za oblikovanje plesnih programov na vseh stopnjah šolanja v okviru FŠ.