Wimbledon velja za najprestižnejši teniški turnir z bogato tradicijo, a časi, ko so na sveti travi zmagovali le tenisači z močnim začetnim udarcem in hitrimi prihodi na mrežo, so mimo.

Trava je najhitrejša teniška podlaga, na kateri žogica ostane nizko in začetni udarec igra večjo vlogo, kot na primer na pesku ali na trdi površini.

V preteklosti so v All England Clubu zmagovali mojstri igre servis/vole, kot so Rod Laver, John McEnroe, Stefan Edberg, Boris Becker, Patrick Rafer in Pete Sampras, po letu 2002, ko so organizatorji spremenili teksturo površine in za odtenek upočasnili igro, pa so začeli prevladovati tenisači, ki se bolje počutijo na osnovni črti.

Servis/vole je stil igre, pri katerem se tenisač po začetnem udarcu premika proti mreži in poskuša točko zaključiti z volejem, preden se žoga odbije na njegovi strani igrišča. S tem nasprotniku odvzame čas, da bi se ustrezno pripravil na naslednji udarec.

Zaradi napredka v tehnologiji strun, upočasnitve podlag in težnje po daljših izmenjavah za večji užitek gledalcev, je tradicionalen pristop k teniški igri v zadnjem desetletju praktično povsem izumrl.

Med aktivne tenisače, ki se še vedno poslužujejo prihodov na mrežo, sodijo Nicolas Mahut, Dustin Brown, Sergij Stakhovski, Gilles Müller, Sam Groth, Ivo Karlović in sedemkratni zmagovalec turnirja Roger Federer.

Kako prikovani so tenisači na osnovno črto, pričajo fotografije osrednjega igrišča v Wimbledonu od 80. let prejšnjega stoletja pa do lani, ko sta se tako kot letos v finalu pomerila Federer in Novak Đoković.