Vse reprezentance in vsi novinarji smo nastanjeni v predelu mesta Sandton, kjer se je celo varno sprehajati po cesti. To je v kar 14-milijonskem mravljišču prej izjema kot pravilo.

Nevarnost v zraku
''Kakor kje. Deli mesta se razlikujejo po nevarnosti,'' je na vprašanje o tem, kako nevaren je Johannesbrug, odgovoril naš šofer Stanley. Brez organiziranega prevoza bi bili v mestu izgubljeni. Pravega središča Johannesburg sploh nima, razdalje med za nas ključnimi točkami pa so ogromne. S tem da tujce na vsakem koraku opozarjajo, da se ni varno sprehajati po ulici, še posebej ne po tem, ko pade mrak. Sandton je tako za Evropejce neke vrste oaza in rezervat v enem.

Priprave zamujajo
Mesto je sicer povsem v znamenju svetovnega prvenstva. Reklamni panoji obiskovalce in prebivalce na veliki dogodek opozarjajo na vsakem koraku. Pa čeprav se zdi, da bodo organizacijske luknje neizbežne. V ponedeljek smo slovenski novinarji tudi prvič obiskali novozgrajeni stadion Soccer City, kjer smo v medijskem centru Mednarodne nogometne organizacije (Fifa) prevzeli akreditacije. Lahko smo se prepričali, da okoliš impresivnega objekta še zdaleč ni dokončno urejen. Na vsakem koraku delavci krpajo luknje, določene prehodne poti pa (še) niso niti asfaltirane.

Počasno življenje
V Afriki se mora obiskovalec navaditi tudi na povsem drugačen pristop trgovcev in uradnikov. Čakalne vrste so povsod dolge, postopki pa utrujajoči in dolgotrajni. ''Tu je vedno tako,'' se mi je ob vzdihovanju le nasmehnil gospod iz Eritreje, ki je v mestu zaradi 60. Fifinega kongresa. Za preprosto medvalutno menjavo zahtevajo potni list, ime hotela, kjer stanuješ, včasih pa je za administrativne zadeve ključen tudi materin dekliški priimek. Zato se bodo morali Evropejci med svetovnim prvenstvom hitro privaditi afriških metod. V nasprotnem primeru jih čaka obilica sivih las.