"Sam na trenutne razmere v slovenskem veslanju gledam kot na trenutni zastoj. Sem še vedno optimist. Zadnji dve leti smo imeli, če si lahko to dovolim reči, precej smole. Menim, da ima sedanja članska generacija še nekaj za povedati in narediti. Zato na to gledam na trenutni zastoj," je dejal 64-letni Janša. Bil je selektor slovenskih veslaških reprezentanc od osamosvojitve države in je glavni tvorec slovenske veslaške zgodbe o uspehu ter trener večine posadk, ki so na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih osvajale medalje od osemdesetih let prejšnjega stoletja dalje.
"O prihodnosti slovenskega veslanja ta trenutek ne bi govoril, ker se je predsednik odločil, kot se je. Na to odločitev so gotovo vplivali trenutni rezultati, o drugih vzrokih pa ne nameravam in ne bom ugibal. Sicer pa nisem bil le reprezentančni selektor, ampak tudi trener v klubu. Pogovoril se bom z veslači in drugimi v klubu, kako naprej. Če bom zanje potreben, bom ostal, sicer pa ne," je dejal Janša, ki je bil v četvercu brez krmarja udeleženec olimpijskih iger leta 1972 v Münchnu.
V blejskem klubu se je s trenerskim delom začel ukvarjati leta 1976. Za izjemen strokovni prispevek k uveljavitvi veslanja na najvišji svetovni ravni je skupaj s Stankom Slivnikom že leta 1989 prejel Bloudkovo nagrado, najvišjo državno nagrado za šport. Leto pred tem sta Sadik Mujkič in Bojan Prešern osvojila bron na OI v Seulu v dvojcu brez krmarja, leta 1989 pa sta v tem čolnu tretje mesto na SP na Bledu osvojila Milan Janša in Robert Krašovc.
Največji uspeh pred 14 leti
Iztok Čop in Denis Žvegelj sta leta 1991 dva meseca po slovenski osamosvojitvi na SP na Dunaju osvojila srebrno kolajno. Ta dvojec je naslednje leto na OI v Barceloni s tretjim mestom samostojni Sloveniji priveslal prvo olimpijsko medaljo. Čop je nato leta 1995 na SP v finskem Tampereju osvojil naslov svetovnega prvaka med enojci. "Potem je bilo nekaj stagnacije, kar se kolajn tiče, sledil pa je ponoven vzpon. Zato težko izpostavim katero izmed velikih tekem. Povsod, kjer smo bili, smo se vrnili v domovino z odličji ali bili blizu njim, kot na OI leta 1996 v Atlanti."
Za vse je bilo naporno
Čop in Špik sta leta 1999 v kanadskem St. Catharinesu osvojila naslov svetovnega prvaka v dvojnem dvojcu, naslednje leto na olimpijskih igrah v Sydneyju pa sta v isti disciplini priveslala prvo olimpijsko zlato kolajno za samostojno Slovenijo. "V St. Catharinesu je sledila nova medalja in nato naslednje. Zato lahko rečem, da mi je to celotno obdobje veliko bolj všeč kot posamezne tekme. Težko je bilo, hkrati pa so si športniki in ostali, ki smo jim pomagali, zelo prizadevali, da bi prišli na tako raven. Za vse je bilo delo zelo naporno," pravi Janša.
Zadnje obdobje ni bilo posebej blesteče. Tako je konec avgusta na svetovnem prvenstvu v Amsterdamu najvišjo slovensko uvrstitev dosegel dvojni četverec, ki je osvojil 13. mesto.
"Za odločitev o razrešitvi Janše sem se odločil zaradi stagnacije vrhunskih in načrtovanih tekmovalnih rezultatov v zadnjem obdobju in razhajanja glede pogledov na dolgoročni razvoj veslanja in reprezentance. Ocenjujem namreč, da je nastopil trenutek, ko je treba prevetriti delovanje na ravni slovenskih veslaških reprezentanc in dati priložnost novim pogledom in ljudem. Ob tem se Milošu Janši v imenu VZS in svojem osebnem imenu zahvaljujem za dolgoletno delo in vrhunske rezultate, katerih tvorec je bil," je v sporočilu za javnost zapisal predsednik VZS Jošt Dolničar.