Slovenijo le še ena zmaga loči od medalje z odbojkarskega svetovnega prvenstva. Potem ko je blestela na domačem igrišču in vpisala štiri zmage in le en tesen poraz proti olimpijskim prvakom Francozom, si je zagotovila mesto na zaključnem turnirju najboljših štirih reprezentanc sveta v poljskih Katowicah. A čeprav je imela morda Slovenija na papirju najlažjo pot do bojev za medalje, je bila zadnja tekma proti Ukrajini vse prej kot lahka.
"Ukrajinci so od prve točke dalje pritisnili na nas. Blok-obramba je delovala na zelo visoki ravni in nam povzročala številne težave. V prvem setu smo imeli ogromne težave v napadu, nikakor nismo mogli zaključiti točke. Naredili smo tudi kakšno lastno napako preveč. Ko pa je Ukrajina povedla za dve, tri točke, ji je bilo dosti lažje. Lažje so pritiskali, tvegali, niso imeli kaj izgubiti. Skozi celo tekmo, ne le prvi set, so prikazali zelo visok nivo igre. Ampak hvala bogu, da pri nas resnično lahko računamo na 14 igralcev. Kdor je prišel s klopi, je dodal svoj delček. V polfinale smo prišli kot ekipa," je zadnjo tekmo, ki je Slovenijo popeljala do boja za medalje, pokomentiral slovenski korektor Tonček Štern.
Slednji proti Ukrajincem ni imel svojega najboljšega dne, saj do sredine drugega niza še ni dosegel točke, zato ga je moral selektor Gheorghe Cretu zamenjati z Rokom Možičem. Se je pa zato Tonček odlično vrnil v igro kasneje, ko je zamenjal svojega mladega kolega na servisih, s katerimi je v tretjem in četrtem nizu povzročal številne težave ukrajinskemu sprejemu. "Ključno je bilo, da smo kot ekipa vsak niz dvigovali učinkovitost v napadu. V prvem nizu je bila ta zelo nizka, s preveč napakami. Nato je bilo bolje, tudi na drugih področjih smo se dvignili, naš blok se je začel dotikati žog, bolje smo se branili, močneje smo pritiskali na servisih. Bila je res zelo težka tekma," se je pri prejšnji tekmecih zadržal slovenski korektor, ki je na tej poziciji v prvi postavi v zadnjih letih odlično nasledil legendarnega Mitjo Gasparinija. Tokrat pa je Rok Možič odlično zamenjal njega.
Slovenija pa se bo za vstopnico v finalu pomerila s starimi znanci Italijani, ki so bili za naše fante usodni v zadnjem izmed finalov evropskih prvenstev, ko smo še tretjič postali evropski podprvaki. "Ne smemo se ozirati nazaj. Bolj tudi moramo biti osredotočeni na sebe, kje mi grešimo, kaj nam ni šlo na zadnjih tekmah, kaj lahko naredimo še boljše, šele potem se lahko ozremo proti Italijanom. Se jim bomo pa zagotovo poizkušali maščevati za lansko finale."
Italijani zaenkrat na prvenstvu igrajo odlično, skupinski del v Ljubljani so zaključili brez izgubljenega niza, v osmini finala so nato oddali enega proti Kubancem, medtem ko so v četrtfinalu izločili za mnoge prve favorite prvenstva, Francoze. Imajo mlado ekipo, igrajo zelo poletno in bodo še kako neugoden nasprotnik. "Če hočeš priti v finale, moraš premagati vsakega nasprotnika," se z močjo naslednjega tekmeca ne obremenjuje igralec, ki je mnogo let preigral ravno v Italiji in še kako dobro pozna naše naslednje nasprotnike.
Slovenija je sicer do sedaj veljala za reprezentanco, ki blesti na evropskih prvenstvih (na zadnjih štirih je osvojila kar tri srebrne medalje), ob svojem dosedanjem edinem nastopu pa je "razočarala" (tako so vsaj takrat to sprejeli igralci) z 12. mestom. Tokrat pa so ob svojem drugem nastopu na največjem tekmovanju naši odbojkarji le še eno zmago oddaljeni od medalje, ki bi Tončku Šternu pomenila še dosti več od tistih dveh (v Bolgariji leta 2015 ga še ni bilo v reprezentanci) srebrnih z evropskih prvenstev. "Zagotovo je svetovno prvenstvo dosti težje od evropskega. Tu igrajo najboljše ekipe s celotnega sveta. V četrtfinalu so tako igrale kar tri ekipe z drugih kontinentov - ZDA, Argentina in Brazilija. Svetovno prvenstvo je tako zagotovo dosti težje od evropskega, toda če želimo doseči naše skrite cilje in sanje, se ne smemo ozirati na to, kdo nam stoji nasproti."
Slovenija je letos skupaj s Poljsko organizirala to svetovno prvenstvo in zaradi tega tudi vse do bojev za medalje igrala doma. Zdaj pa se je napotila na Poljsko ter izgubila, kot je nedavno rekel Alen Pajenk, svojega sedmega, oziroma včasih celo osmega igralca v polju, saj bo ostala brez podpore Stožic, ki so pomagale nositi naše igralce proti vsakemu nasprotniku. "Stožice so bile fenomenalne. Od prve tekme s Kamerunom, do zadnje proti Ukrajini, so resnično bile naš sedmi igralec. Res so nam navijači pomagali, tudi v težkih trenutkih so nam stali ob strani, za nas navijali, nas bodrili. Prepričan sem, da so tudi oni zaslužni, da smo prišli na Poljsko. Upam, da bodo tudi sem prišli v čim večjem številu," je za konec vse slovenske navijače povabil na Poljsko.