Richard William Pound

Pound je pred kratkim izjavil, da bodo še  enkrat analizirali vzorce vzete "skesanki" Marion Jones, saj ne verjame, da so bili vsi negativni, glede na to, da je razkrila, katera nedovoljena sredstva je jemala.

V letu in pol dopolnjevanja je Svetovna protidopinška agencija (WADA) prejela 200 konkretnih predlogov sprememb in dopolnitev kodeksa ter 1800 povpraševanj po podrobnejši pojasnitvi vsebine oziroma izvedbe zdajšnjih določil. "Ne gre le za kodeks WADA. Gre za svetovni protidopinški kodeks," je veliko zanimanje pokomentiral član projektne ekipe in odvetnik ameriške protidopinške komisije USADA Richard Young.

Prejšnji kodeks je bil potrjen na zasedanju leta 2003 v Koebenhavnu in Young pravi, da se je v praksi dobro obnesel, a dodaja: "Že na Danskem pa smo obljubili, da gre za živ kodeks, ki se bo dopolnjeval in izboljševal." Young vidi glavno nalogo protidopinškega boja v dobrem kodeksu in harmonizaciji z nacionalnimi protidopinškimi zakonodajami, pred katerimi mora imeti kodeks v vseh neusklajenih primerih prednost.

Richard Young pravi, da gre za živi kodeks in se ga lahko dopolnjuje. © AFP

Glavne spremembe med starim in novim kodeksom so v uvedbi štiriletnih suspenzov tudi za "hujše prvoprestopnike" (npr. dokazana zloraba anabolikov ali eritropoietina ) in večja fleksibilnost pri obravnavi posameznih primerov. Dveletne kazni po mnenju predsednika WADA Richarda Pounda namreč niso prinesle želenega učinka.

WADA je prav tako natančno proučila pravno plat kazni, saj je bila pred tem deležna očitka in groženj, da štiriletna prepoved tekmovanja nasprotuje človekovim pravicam, a Pound pravi, da so pravniki potrdili, da je takšna kazen dovoljena.

WADA ima težave

Pri agenciji WADA še niso uspeli sestaviti volitev za predsednika. Potem ko je svojo kandidaturo umaknil z evropske strani predlagani Francoz Jean-Francois Lampour, je v borbi za prvega moža ostal zgolj Avstralec John Fahey, kateremu pa prav Evropa ni najbolj naklonjena.

Te zamisli pa imajo tudi svoje nasprotnike, saj številni predstavniki razvitih držav trdijo, da določil v nekaterih revnih državah sveta sploh ni moč izvajati, obenem pa so športniki tam zaradi majhnega števila spremljevalnega osebja pogosto o novostih in prekrških tudi slabo obveščeni. Enako velja za nekatere "manjše športe", kjer je dopingu namenjena premajhna pozornost.

Sporno ostaja tudi določilo, kako morajo protidopinškim preiskovalcem svoje gibanje javiti športniki, ki sodelujejo v moštvenih športih. Pri športnikih in športnicah, ki nastopajo v posamičnih športih, so pravila zelo stroga, v moštvenih športih pa je bilo doslej vse vezano kar na ekipo. Nov kodeks predvideva tudi večjo fleksibilnost.

Pri tem gre za različno obravnavanje pri res majhnih prekrških in znižanje kazni za priznanje, ki je lahko manjša do 50 odstotkov, kronskim pričam, ki bodo pomagale pri razkrivanju dopinških spletk pa bo kazen lahko zmanjšana tudi do 75 odstotkov. Young temu pravi enostavno "nagrada za sodelovanje" .

Nemški kolesar Patrik Sinkewitz je priznal jemanje nedovoljenih poživil in sodeloval s preiskovalci. Zato je dobil samo leto dni prepovedi nastopanja. Bo takih primerov v prihodnosti še več? © AFP

Predlagano je tudi povišanje kazni za izostanek s kontrole. Doslej so bili trije tovrstni prekrški v 18 mesecih obravnavani kot dopinški prekršek (primer Michaela Rasmussena ). Doslej je bila kazen za kasnejši pozitiven test diskvalifikacija in prepoved nastopanja, po novem pa bodo takšne športnike kaznovali tudi denarno.

Kodeks pa predlaga tudi, da suspendirani športnik v svojih klubih ne bi smeli več niti trenirati. Nov je tudi predlog, da bo športnik odslej suspendiran že po pozitivnem testu A in ne šele po testu B , obenem pa je zapisano določilo, da mora biti B test narejen v sedmih dneh po A testu.