Kako bi ocenili razplet v skupini C?
Vse je bilo pravzaprav po pričakovanjih. Nekako se je vedelo, da bo o prvem mestu odločal dvoboj med Grčijo in Hrvaško. Na tej tekmi je slednja nastopila brez Bogdanovića, zmaga Grčije ni nobeno presenečenje. Hrvaška reprezentanca je na trenutke igrala zelo toplo – hladno, navadili so nas že na to, da morda najboljše igre prikažejo prav proti najmočnejšim tekmecem. Proti na papirju manjšim reprezentancam pa spremljamo mučenje. Tudi publika reagira na podoben način, to se je videlo po obiskanosti tekem. Na prvih tekmah (proti Sloveniji in Grčiji, op. p.) je bil obisk izjemno dober, nato pa je prihajalo vedno manj gledalcev. Temu je bila primerna tudi igra reprezentance, vse skupaj pa je bilo vseeno dovolj za drugo mesto.
Kaj menite o Sloveniji?
Glede na to, da manjka kar nekaj močnih imen, je bilo tretje mesto realno. Če povem po pravici, so me pri Sloveniji še najbolj prijetno presenetili navijači. Prihajali so v velikem številu, poskrbeli so za odlično vzdušje. Od igralcev me je presenetil Klemen Prepelič, imel je precej bolj pomembno vlogo kot sem domneval.
Igra Slovenije mora sloneti na obrambi, ker v napadu nima nikogar, ki bi bil izrazit strelec.
Točno tako. Napadalno gre za reprezentanco, ki je precej limitirana. Veliko je odvisno od tekanja, napad na postavljeno obrambo nekoliko 'šteka'. Res je ravno to; ni igralca, ki bi lahko sam vse potegnil naprej.
Dogajanje v skupini D?
Tam se je marsikaj dogajalo, Litva je zame veliko razočaranje. Presenetila me je Belgija. Še na zadnji dan tekmovanja ni bilo v tej skupini nič jasno. Kogarkoli bi že dobili Hrvaška in Slovenija iz te skupine, bi bili favoritinji dvoboja. Mislim, da se niti enim niti drugim navijačem ni treba bati za preboj v četrtfinale.
Če se vrnemo k navijačem. Ste zasledili kakšne težave ali napetosti med Slovenci in Hrvati?
Ne. Prav nikakršnih težav po mojem mnenju ni bilo. Enako je bilo tudi pred dvema letoma v Sloveniji. Slovenski navijači so resnično super, izjemno so dobro organizirani. Pri nas si lahko takšne navijače le želimo. Pri nas je, še zlasti v Zagrebu, zelo razvajeno občinstvo. Ljudje še vedno hodijo na tekme zaradi nasprotnikov Hrvaške in manj zaradi reprezentance same. Vi s tem nimate težav, vse je organizirano, vsi so v zelenih majicah, hrup v dvorani je ogromen. Vse je tako kot bi moralo biti.
Imeli ste precej težav s promocijo, če se ne motim?
Tako je, težave s promocijo so bile zelo velike. Definitivno je bilo tu storjena velika napaka. O njej bi se moralo razmišljati že dolgo pred prvenstvom. Leto dni je minilo od takrat, ko se je izvedelo, da bo Zagreb gostil eno od skupin, na promociji pa se je začelo delati šele mesec dni pred dogodkom. To je sramota! To bi se moralo izvesti precej bolje, s tem bi se morali ukvarjati strokovnjaki, tako pa je prav vse ostalo v rokah hrvaške košarkarske zveze. Razdelile so se zadolžitve, ti boš delal to, ti pa to. Malce bom karikiral – še včeraj je bil sodnik, zdaj je na zvezi in dela na promociji, včeraj je bil trener, danes dela na akreditacijah. To je totalno neresno, a stvari so pač takšne. Na začetku leta je prišlo do spremembe na zvezi, a ne bi rekel, da je to povezano. Tudi s starim predsednikom se ni še nič naredilo na promociji. Ne vem, kaj bi bilo bolj pomembno. Izjemno sem razočaran s promocijo za EuroBasket v Zagrebu. Posledično se vse skupaj vidi na slabšem obisku domačih tekem, proti Nizozemski in Gruziji je bila dvorana na pol prazna.
Kdo so favoriti prvenstva?
Francozi so vsekakor prvi favoriti. Slovenija ima smolo, da jo čaka v četrtfinalu. Tu so še Srbi, ki bodo, če bo šlo vse po pričakovanjih, tekmec Hrvaške v četrtfinalu. Vseeno raje vidim, da se Hrvaška meri s Srbijo kot pa na primer s Francijo ali celo Španijo, ki na tem prvenstvu sicer ni še pokazala veliko. Proti srbskim igralcem so naši košarkarji že igrali tudi v ligi ABA, zato ne obstaja nekakšen strah, vedo, da se lahko merijo z njimi. Kljub temu da je Srbija redno premagovala Hrvaško, mislim, da to ne bi bil najslabši možen tekmec v četrtfinalu. Izjemno visoko lahko pride tudi Grčija, verjamem, da se bo še nekoliko dvignila, a se bo že v četrtfinalu merila s Španijo.
Kaj pa reprezentance iz drugega plana? Na primer Italija …
Jaz Italijanom ne verjamem. Imajo preveč igralcev podobnega profila, preveč so odvisni od meta. Vsakemu lahko zabijejo 100 košev, v tem primeru bodo zmagali, a prav tako lahko ob slabšem metu izgubijo z vsako resno ekipo. Prav tako ne vidim, da bi lahko do kolajne prišla Slovenija. To od nje ob tako oslabljeni ekipi tudi nihče ne pričakuje. Proti Latviji bo favorit, nato pa v četrtfinalu sledi ena tekma. Na takšnih pa je vse mogoče.