Hrvaški športni svet je v ponedeljek zjutraj pretresla velika tragedija, saj je boj s težko boleznijo izgubil Zlatko Kranjčar, eno največjih hrvaških nogometnih imen.

Priljubljeni "Cico" je veljal za enega najboljših hrvaških nogometašev in trenerjev vseh časov, med leti 2004 in 2006 pa se je preizkusil tudi v vlogi hrvaškega selektorja.

 Kranjčarja naj bi sicer v bolnišnici v Zadru sprejeli že 18. februarja po hudih težavah z jetri, ko pa se je stanje po desetih dneh zdravljenja poslabšalo, je bil prepeljan v Zagreb, kjer je v ponedeljek zjutraj preminil.

Cico je sicer veljal za enega izmed ponosov Zagreba, saj je za tamkajšnji Dinamo v vseh starostnih kategorijah skupaj zbral kar rekordnih 556 nastopov in je poleg števila nastopov rekorder tudi po številu zadetkov v državnem prvenstvu za zagrebške Modre (98). Za člansko ekipo je nastopil na 307 tekmah, na katerih je skupaj zbral 125 zadetkov.

Kot nogometaš je branil še barve dunajskega Rapida in St. Pöltna. Med leti 1977 in 1983 je zbral tudi 11 nastopov in 3 zadetke za jugoslovansko reprezentanco, prav tako pa je zabeležil tudi zgodovinska dva nastopa in zadetek za hrvaško reprezentanco, potem ko je leta 1990 kot kapetan vodil svoje soigralce na zgodovinski prvi nogometni tekmi Hrvaške.

Že takoj naslednje leto pa se je po športni upokojitvi preizkusil v vlogi trenerja, katero je opravljal vse do leta 2019, ko je nazadnje vodil mladinske selekcije Irana. Svoje najlepše trenerske dni je preživel v vlogi trenerja Dinama in hrvaške nogometne reprezentance, katero je popeljal na Svetovno prvenstvo 2006, nekaj časa pa je deloval tudi v Sloveniji, kjer je leta 2000 treniral Muro.

Kot igralec se lahko iz časa nastopanja za Dinamo pohvali z enim državnim prvenstvom Jugoslavije in dvema pokaloma, medtem ko je z dunajskim Rapidom dvakrat osvojil avstrijsko Bundesligo ter trikrat avstrijsk pokal in superpokal.

V vlogi trenerja je z zagrebškimi Modrimi dvakrat postal prvak Hrvaške nogometne lige ter dvakrat zmagovalec pokala, v zgodovino pa se je zapisal tudi s šokantnim naslovom prvaka iz leta 2002, ko je do naslova popeljal drugi klub iz prestolnice, Zagreb. Lovorike je osvajal tudi še v Iranu, kjer je s Sepahanom osvojil državno prvenstvo in pokal.

Kranjčar je bil tudi prejemnik številnih slovitih individualnih nagrad, saj je bil uvrščen v idealno Dinamovo postavo vseh časov, leta 2005 pa je prejel najvišje hrvaško možno športno priznanje, Državno nagrado za šport Franje Bučarja.

Po odhodu Zlatka Saračevića je tako hrvaški šport v roku nekaj dni izgubil še drugo veliko športno legendo.