V nedeljski zadnji etapi, ki je bila zaradi ravninske trase zgolj formalnost, je zadržal 37 sekund prednosti pred Italijanom Vincenzom Nibalijem.

"Vedel sem, da sem dobro pripravljen. Vedel sem, da sem lahko visoko, a pri teh letih premagati ase, kot so Nibali, Joaquím Rodríguez in Alejandro Valverde, to je nekaj neverjetnega in nepričakovanega. Vsi pravijo, da sem v življenjski formi, a sam se s tem ne strinjam. Velikokrat sem bil vsaj tako, če ne bolje pripravljen, a me je vedno kaj zaustavilo. Nekajkrat sem moral opravljati vlogo pomočnika, drugič so mi načrte prekrižali padci in poškodbe. Tokrat pa je bilo končno vse tako, kot mora biti," je cvetel od ponosa Horner, ki bo oktobra dopolnil 42 let in ki je že lani hotel postaviti kolo v kot.

Hotel je odnehati

"Ne zaradi let, ampak zaradi poškodb. Lani sem se boril s poškodbo kolena, hotel sem odnehati, a me je 11-letni sin prepričal, da nadaljujem. Zdaj bova lahko ponosna oba," je še dodal Američan.

Horner je tudi prvi Američan, ki je dobil dirko po Španiji, od doslej najstarejšega kolesarja z zmago na Vuelti pa je starejši skoraj devet let, Švicar Tony Rominger je bil ob zmagi leta 1994 star 33 let. Najstarejši zmagovalec Gira je Fiorenzo Magni (1955), Toura pa Fermin Lambot (1922), stara sta bila 35 oziroma 36 let. Prav zaradi let Američan niti ni bil med favoriti letošnje dirke. Ko je v tretji etapi prvič prevzel majico vodilnega, ga ni nihče resno omenjal kot možnega zmagovalca.

Trpel kot redko kdaj

"Najbrž je bilo malo tistih, ki so menili, da se lahko vmešam v boj za skupno zmago. A na koncu sem unovčil svoje močne noge in izkušnje in prišel do prestižne zmage. Vsem pa je zagotovo jasno, kaj sem moral za to prestati. Posebno v predzadnji etapi, ko sem trpel kot redko kdaj," se spominja trpljenja na vzponu na Angliru Američan, ki je po epskem boju ubranil vse napade Nibalija in ga na koncu premagal.

"Moram čestitati Chrisu. Napravil je nekaj neverjetnega. Sam sem poskusil vse, kar je bilo v moji moči, nimam si česa očitati. Jasno pa je, da v Španijo nisem prišel v taki formi, kot sem jo imel pri zmagi na Giru. Zato moram biti zadovoljen tudi z drugim mestom," je dejal Nibali, nekdanji zmagovalec Vuelte.

Majice Valverdeju, Edetu in Hornerju

Pred zadnjo etapo odprtih vprašanj ni bilo. Majice so bile razdeljene, zeleno majico najboljšega po točkah je osvojil Alejandro Valvrerde (Movistar), pikčasto najboljšega na gorskih ciljih Francoz Nicolas Edet (Cofidis), belo za najbolj vsestranskega kolesarja Horner, ekipno pa so se zmage veselili kolesarji ekipe Euskaltel-Euskadi.

Tako so se tekmovalci udarili sprinterji, ki na letošnji dirki niso imeli ravno veliko priložnosti. Svojo drugo etapno zmago na dirki je zabeležil Avstralec Michael Matthews (Orica GreenEdge), ki je bil prepričljivo boljši od Američana Tylerja Farrarja in Nemca Nikiasa Arndta.

Malo priložnosti za sprinterje

"Zmagati v zadnji etapi je vedno nekaj posebnega. Sprinterji nismo imeli veliko priložnosti za zmage, zelo sem zadovoljen, da sem dve izkoristil," je bil po zmagi zadovoljen Matthews.

S šestim mestom se je izkazal Grega Bole (Vacansoleil), Jani Brajkovič pa je ciljno črto prečkal v drugi polovici glavnine. Belokranjec je tako zadržal 26. mesto v skupnem seštevku, medtem ko je bil Bole na koncu 97.