Kdaj je padla dokončna odločitev o zaključku kariere?
To ni bila moja odločitev, ampak je šlo za zdravje. Sam pri sebi sem sklenil, da poskušam igrati še do decembra. Hodil sem spat in se zbujal z otečenim kolenom. Potem pa sem začel jemati ogromno tablet, dobival sem kortizone … Slabo sem se počutil. Na tekmi z Rapidom sem dejal, da bom na klopi, in sicer s tremi tabletami. Želel sem se ogreti, da bi šel v igro, in nato opazil, da je koleno znova otečeno. Spoznal sem, da ne gre več.
Nisem se več počutil sposobnega. Po petih mesecih težav s kolenom nisem zaznal nobenega napredka. Mislim, da so to že vsi prej vedeli kot jaz – da povsem nepravilno tečem in da se zelo mučim na treningih.
Kako so se odzvali v klubu?
Občutek imam, da so to pričakovali. Videli so, da sem se res trudil in naredil vse. Pogodbo sem imel do maja, igral pa nisem že pet mesecev.
Sledi vrnitev v Ljubljano?
Da, pripravljamo se za vrnitev domov. Na Dunaju, če ne igram, nimam kaj početi. Seveda sem raje doma, kjer se počutim najbolje. Tukaj moram opraviti še nekaj formalnosti, tiskovno konferenco. Naslednji teden, v ponedeljek ali torek, bom v Ljubljani.
V vodo je padel vaš zaključek kariere v Olimpiji.
Seveda mi je žal za to. Vseskozi sem imel v načrtu, da bi zadnje leto odigral pri Olimpiji. Sploh zdaj v Stožicah. Ampak če so me noge prislile, da preneham, potem … tako so mi narekovale poškodbe.
Razmišljate že o prihodnosti?
Če povem čisto po pravici, se najprej želim pozdraviti. Operirati moram levo ramo, desno koleno, v levi nogi imam vijake in ploščice … Ne vem, koliko mi bo to vzelo časa, nato pa počasi …
Za kaj boste zdaj našli čas, pa ga v času kariere niste?
Ne vem, takole nisem živel več kot 15 let – brez treninga, priprav ali tekme, brez živčnosti ali adrenalina.