V času ko slovenski kolesarski as Primož Roglič zaradi okrevanja po poškodbi mišice za pogačico ne nastopa, se je v španskih medijih pojavila nenavadna zgodba iz Primoževe preteklosti, ko je komaj začenjal svojo kolesarsko pot.

V času, ko kolesarski vrh vse bolj pripada mladim asom, ki rušijo vse možne rekorde in že pri rosni starosti tvorijo svetovni vrh, je Primoževa zgodba še toliko bolj fascinantna.

Diario del Triatlon je namreč povzel zgodbo nekdanjega slovenskega odličnega kolesarja ter kasneje selektorja Andreja Hauptmana, ki je bil vodja in trener mlajših selekcij pri slovenski kolesarski ekipi Radenske v času, ko se je pri 22 letih nekdanji smučarski skakalec Primož Roglič odločil, da se preizkusi v povsem novem športu.

Hauptman je tako v intervjuju za španske medije razkril, kako je takrat poizkušal prepričati kasnejšega olimpijskega prvaka in trikratnega zmagovalca Dirke po Španiji, da naj opusti svoje sanje o profesionalnem kolesarju, temveč si raje poišče službo.

Toda trenutni kolesar Jumbo-Visme naj bi se na Hauptmanov nasvet odzval uporniško ter začel še močneje trenirati, saj ni nameraval obupati, temveč je trenerju želel dokazati, kako močno se moti.

"Povedal mi je, da je pustil skoke, da pa je odkril kolesarstvo in si želi postati kolesar. Menil sem, da je to nemogoče, toda on je vztrajal. Poslal sem ga v amatersko ekipo ter mu povedal, naj si kupi kolo in licenco ter da ga bo ta stala okoli 5.000 evrov. S to razlago sem se ga nameraval odkrižati. Povedal mi je, da si bo poiskal službo, kjer bo v trgovini 8 ur na dan polnil police."

"To je bil njegov prvi večji izziv. Neke vrste prva gorska etapa z nemogočimi vzponi. Toda uspelo mu je. Nekega dne sem dobil klic. Bil je Primož. Poklical me je ter vprašal 'Zdravo, jaz sem Primož Roglič, se me spomnite? Imam denar in kolo'."

"Primož je dal vse od sebe. S svojo službo v trgovini ter z nekaj denarja sposojenim od očeta si je kupil to tako željeno kolo. Tako se je pojavil s tem kolesom, ki je tehtalo dober kilogram več kot tista njegovih rivalov. Spominjam se, da je dostikrat padel. Ni znal jesti med vožnjo, bil je zelo nespreten, če je roke dvignil s krmila. Kot amater ni zmagoval nobenih zares velikih dirk," je svoje prve izkušnje s kasnejšim šampionom razkril Hauptman, ki je kasneje bil Rogličev selektor, ko je ta osvojil zlato olimpijsko medaljo v vožnji na čas.

Foto: Profimedia Andrej Hauptman

Toda mladi Roglič se je zelo hitro učil in že čez pol leta je imel preizkus pri največji slovenski kolesarski ekipi Adrii Mobil, kjer je naravnost navdušil.

"Na preizkusih je bil resnično impresiven, seveda smo ga takoj podpisali in pri nas je preživel dve leti. Spomnim se, da je vsako dirko odvozil, kot da bi bila njegova zadnja. Na vsaki je dal vse od sebe," pa so Španci povzeli besede vodje ekipe Bogdana Finka.

Po dveh letih pri Adrii Mobil pa so njegov talent odkrili pri Jumbo-Vismi ter ga zvabili pod svoje okrilje. Tam pa se je nato začel vzpon najboljšega kolesarja na svetu.