Če začneva kar pri svetovnem rekordu v smučarskih skokih; dolga leta je bil v lasti Planice – vse od leta 1987 pa do 2011, ko je primat prevzela letalnica v Vikersundu. Kaj je z napovedmi, da se že leta 2014 spet vrača v Planico?
Jaz upam, da dobimo rekord nazaj v Planico, in tudi mislim, da ga lahko dobimo, saj se vidi, ko gledam Vikersund, da imamo mi v Planici precej več manevrskega prostora za povečavo kot Norvežani. Smo že v fazi projektiranja obnove letalnice bratov Gorišek, pomembno je, da nam je idejo homologacijska komisija Mednarodne smučarske zveze Fis že potrdila. Naslednji korak je projektiranje, sam pa predvidevam, da bomo nekje novembra ali decembra že objavili razpis za izbor izvajalca, takšnega, ki bo res lahko začel delati "v ponedeljek", kot se reče.
Za kakšne spremembe pravzaprav gre pri obnovi letalnice Vlada in Janeza Goriška?
Skakalnica se premika na takšen način: če gledamo odskočno mizo danes, se ta premakne za pet metrov navpično navzgor ter za deset do 12 metrov nazaj v hrib. Potem se tudi na hrib nazaj nasloni zaletišče in vsi ti objekti. Doskočišče bo ostalo enako, hrbtišče in odskočno mizo bomo torej dvignili, zaletišče pa naredili na novo.
K sodelovanju ste povabili tudi Janeza Goriška, ki je skupaj s sinom zasnoval letalnico v Vikersundu. Za kaj konkretno bo poskrbel on?
Jaz sem prepričal projektante, ki so bili izbrani na arhitekturnem natečaju, a niso imeli nobenih izkušenj na področju smučarskih skokov, kaj šele poletov, da so k sodelovanju povabili Janeza Goriška. Naš pogoj je pravzaprav bil, da sodelujejo s strokovnjakom, ki ima v svetu na tem področju neke reference. Prepričal sem jih, da je Janez Gorišek pravi izbor, ker je brez dvoma eden največjih strokovnjakov na tem področju, in on bo pripravil krivuljo. Vse ostalo; kar se tiče funkcionalno, bom pomagal sam, kar pa se tiče oblikovno, bodo poskrbeli arhitekti. Ker le želimo, da se vidi, da ni Planica nekako zmetana skupaj iz različnih legokock, ampak da gre za center, ki je oblikovan celostno in se nadgrajuje.
Inženir Janez Gorišek je tu na finalu svetovnega pokala v Planici dejal, da tehnologija napreduje in da bo v prihodnosti mogoče leteti tudi 300 metrov daleč, a razvoj bo potekal postopoma. Dejal je, da gremo tudi Slovenci v korak s časom, da so v Vikersundu postavili osnovo za Planico, tam pa bodo naredili korak naprej, tako da bo že čez dve leti mogoče poleteti do 250 metrov in dlje. Kaj pomeni ta korak naprej?
V Vikersundu je Janez Gorišek naredil zelo konservativen pristop k prenovi, in sicer je precej znižal hitrost, kar je za skakalce bolj ugodno in lažje, a obenem pomeni, da skakalnica ni razpotegnjena. Pri nas pa bo uporabil vse izkušnje, ki jih je pridobil v Vikersundu, in pogledal, koliko še lahko razpotegne skakalnico, da bo primerna za letenje.
Mi moramo in načrtujemo vse to narediti v enem letu, na takšen način, da v Planici ne bo odpadla nobena tekma. Spomladi leta 2013 začnemo obnavljati letalnico, tako da bo svetovni pokal leta 2014 že na večji napravi.
Kako pa napreduje izgradnja nacionalnega nordijskega centra Planica? Kdaj se bodo skakalci prvič lahko spustili po Bloudkovi velikanki?
To 135-metrsko skakalnico naj bi dokončali junija, jo nato plastificirali in že uporabljali tudi za trening. Ne sicer še široko, saj bo še vedno gradbišče, ampak vsaj Slovenci jo bodo lahko uporabljali. Obenem bomo dograjevali tudi spremljevalne objekte, gradili mladinske in otroške skakalnice, tako da bomo ta čas omejeni s prostorom. A zelo je pomembno, da začnemo skakati, da jo uporabljamo, četudi bo od začetka treba še malo improvizirati. Mora se začeti skakati, da začutimo, da imamo tudi doma ustrezen objekt. Obenem bomo poskrbeli tudi za kulturno dediščino in obnovili ter ohranili, kar je inženir Stanko Bloudek naredil leta 1952, tako da bo imel center tudi dušo. Zdaj delamo 135- ter 105-metrsko skakalnico, obnavljamo Bloudkov stolp, RTV stolp, poleg tega je na vrhu nov ogrevalni objekt, s katerega se s pomočjo tekočih stopnic spustiš na vrh 90-metrske skakalnice, s pomočjo žičnice pa se dvigneš na 120-metrsko napravo. To bo končano nekje sredi junija, julija pa bomo objekte začeli uporabljati.
Kdaj pa boste začeli drugo fazo izgradnje nordijskega centra Planica, tu mislim na tekaški del? Ali je kaj vezan na morebitno organizacijo nordijskega svetovnega prvenstva leta 2017, za katerega kandidira tudi Planica?
Mi smo vso dokumentacijo za tekaški center že pripravili, a smo naleteli na nekaj ovir pri Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, predvsem pri njihovem kontrolnem principu, saj so zahtevali, da končamo spremembo ureditvenega načrta, ki pa je že v zaključni fazi. Poleg tega moramo do konca urediti zemljišča. Mi imamo vse pripravljeno tako daleč, da lahko konec marca vložimo dokumentacijo. Za tekaški center smo naredili samo idejno zasnovo, projektov pa še ne. Če bi imeli projekt potrjen nekje do začetka aprila, da bi lahko naročil projektiranje, bi se že letos lotili tudi gradnje osrednjega tekaškega objekta. Ali bomo dobili organizacijo nordijskega SP ali ne, je za izgradnjo nordijskega centra nepomembno. Mi smo center načrtovali tako, da ne bo živel le od skokov in tekov, ampak da bomo pod Ponce privabili tudi turiste, ki jim bomo v Planici ponudili nek prostor ugodja.