Belgijski kolesarski zvezdnik Remco Evenepoel je tudi v tej sezoni zabeležil nekaj fantastičnih predstav, a je v pogovoru za Het Laatste Nieuws dejal, da z njo ni zadovoljen, ker ni slavil skupne zmage na Giru in ponovil uspeha na Vuelti. Na obeh je sicer zabeležil posamične etapne zmage.
"Vse bi bilo lahko bolj impresivno, če na Giru ne bi zbolel zaradi covida in imel tudi nekoliko boljšo pripravo na Vuelto. V tem smislu sezono označujem za 'nepopolnoma uspešno'. Manjkajo mi stopničke na tritedenskih dirkah, tako svoji sezoni ne morem dati ocene 10 od 10, ampak 8.5 od 10," je izjavil svetovni prvak v vožnji na čas.
Pred Girom je sicer slavil na spomeniku Liege-Bastogne-Liege, na omenjeni klasiki je bil na papirju sicer njegov največji tekmec Tadej Pogačar, ki pa je padel in si zlomil dlančno kost. Evenepoel je tako na dirko po Italiji prišel v dobri formi, dobil dve vožnji na čas in vodil, ko ga je zaustavil koronavirus. Na koncu je rožnato majico osvojil Primož Roglič v boju z Geraintom Thomasom.
"Nikoli ne bomo izvedeli ... ampak mislim, da bi zmagal," je sedaj na vprašanje o italijanski pentlji odvrnil Belgijec.
Ta je bil v boju z Jumbo-Vsimo v dobrem položaju tudi na kasnejši Vuelti, a med 13. etapo nepričakovano popustil in zaostal. Evenepoel je mnenja, da je storil napako, ker je pred dirko po Španiji nastopil na Clásica San Sebastián, dirko je dobil, in svetovnem prvenstvu, kjer se na cestni dirki ni pretirano izkazal, na kronometru pa je osvojil zlato kolajno.
"Ko so tekmeci gradili svojo formo, se je moja osnova nekoliko izgubila. To sem poskušal nadoknaditi na trening kampu v Andori. Treningi so trajali po sedem, osem ur, to se ponavadi počne mesec dni pred Grand Tourom, ne pa v zadnjih desetih dneh."
Vse skupaj se je zakomplicirano v omenjeni 13. etapi. "Zdelo se mi je, da so se pojavili isti simptomi kot na Giru. Pomislil sem: 'Sranje! Spet imam covid.' A ni bilo tako. Kasneje smo vse skupaj analizirali in prišli do zaključka, da so krive pretežke priprave na dirko. Tistega dne je bilo preprosto vsega preveč za moje telo."
Evenepoel je takrat izgubil več kot 27 minut v primerjavi z Jonasom Vingegaardom, ki je dobil etapo, kasnejšim skupnim zmagovalcem Seppom Kussom in Rogličem.
"Moje telo je reklo 'stop'. Moja glava je še želela, a noge temu niso sledile. Odnehal sem. Fizično, a tudi psihično. Pravzaprav sem si vzel prost dan, to se je kasneje celo izkazalo kot dobro. Že naslednji dan sem bil namreč spet pravi. Vse skupaj je bilo zelo čudno," se je spomnil Evenepoel, ki je po zapravljenem boju za skupni seštevek do konca Vuelte dobil dve etapi ter si prikolesaril majico najboljšega 'hribolazca'.
A to ni bilo tisto, kar si je želel pred dirko.
dezurni@styria-media.si