Američanka Ghazaleh Parman, ki jo večina njenih privržencev pozna pod imenom Gazzy, je danes mojstrica brazilskega jiu-jitsa z lepim številom svojih oboževalcev in brezskrbnim življenjem. A v življenju ji ni bilo vseskozi postlano z rožicami.

Gazzy se je z brazilskim jiu-jitsom začela ukvarjati leta 1998. Že tri mesece kasneje se je prvič predstavila na uradnem tekmovanju. Takrat pa so se začele njene težave in trnova pot do zvezd. "Na mojem prvem turnirju so se prijavila le tri dekleta. Danes na turnirjih nastopa veliko število žensk, zaradi česar sem zelo srečna. To pomeni, da ves čas in trud, ki sem ga vložila, ni bil zaman," je dejala prelestna Gazzy. Ravno zaradi pomanjkanja sparing partneric se je bila pravzaprav prisiljena preseliti v Brazilijo. "S svojo ekipo sem se preselila v Brazilijo, ker sem samo tam lahko imela vrhunske sparinge v lahki kategoriji. Ko sem začela trenirati, sem bila ves čas polomljena. Spala sem vsepovsod – na preprogi, betonu ali v slačilnici. Jedla sem s tal in pobirala hrano. Vonj hrane je privabil miši in nekajkrat sem se zbudila, ker so mi miši plezale po prsih. Včasih sem se zbudila tudi s krvavim nosom. V Braziliji sem občasno spala na podstrešju, ki ni imelo oken," je 34-letnica opisala najtežje trenutke v svoji karieri.

Da vse ni bilo tako črno, so poskrbeli dobrodušni ljudje, ki so ji pomagali v stiski. "Veliko dolgujem Daniju Whitu in UFC, ki sta me sponzorirala in mi dajala denar, da bi lahko živela in trenirala v Braziliji. Obstaja nekaj dobrih mož, ki podpirajo in navdihujejo ženske v borilnih športih. Pomembno jim je, da napredujejo in uspejo v svetu borilnih veščin. Jaz sem bila začetnica in vse, kar sem dosegla, bo pomagalo prihodnjim generacijam žensk. Nadejam se, da bom postala legenda med ženskami v borilnih športih, ko bom odšla, ter da bom cenjena, dokler sem še tukaj," je za konec dejala Ghazaleh Parman, ki je lahko za zgled večini izmed nas in še en dokaz, da se z vztrajnostjo daleč pride.