Janja Garnbret je trdno odločena, da bo v Parizu ubranila zlato kolajno v športnem plezanju, ki jo je osvojila ob olimpijski premieri tega športa na zadnjih igrah v Tokiu. Kot pravi, je za to naredila vse in potrebuje le kanček športne sreče. Pariz pa je zanjo posebno prizorišče, saj je tukaj leta 2016 osvojila prvi naslov svetovne prvakinje.
Tokrat je prednosti več. "V Tokiu so mi bila čustva, ki sem jih doživljala, neznana. Zdaj vem, kaj lahko pričakujem. Ta izkušnja res pomaga," je ob prihodu v Pariz dejala 25-letna plezalna šampionka, vesela, da igre v Franciji potekajo brez zaščitnih mask in koronskih ukrepov.
O formi pa pravi, da ne bi mogla biti boljša. "Na treningu nisem dala le 100 odstotkov, dala sem jih 200. Počutim se dobro pripravljeno in ne bi moglo biti boljše. Tekmovati mora le prava Janja, s pravo energijo. Seveda bom potrebovala malo sreče, zvezde mi bodo morale biti naklonjene. Tudi nazadnje mi je šlo dobro. Zdaj sem pilila podrobnosti, tiste pomanjkljivosti s svetovnega pokala v Innsbrucku in spet stopila nov korak naprej. Jaz sem svoje res opravila, seveda kolajne ni lahko ubraniti, a obžalovanja, da česa nisem naredila, pri meni ne bo."
Veliko spodbudo za torkovo tekmo Korošici pomeni zlata kolajna judoistke Andreje Leški, kar je v Tokiu doživljala s kolajnami Kristjana Čeha in Benjamina Savška. "To dodatno energijo seveda čutim tudi sama. Res pa je, da se nisem želela dotakniti njene kolajne, upam, da se bom na koncu svoje."
Dodaten plus za slovenske plezalce pomeni tudi dejstvo, da je iz kombinacije olimpijske tekme odpadlo hitrostno plezanje. "Tudi iz hitrostnega plezanja sem skušala potegniti najboljše. Dalo mi je vzdržljivost in eksplozivno moč, a je super, da sem zdaj lahko trenirala le to, kar počnem vse življenje."
Za spodbudo si je Garnbretova pred 14 dnevi še enkrat ogledala tudi finale prvenstva 2016 v Parizu "Spraševala sem se, ali sem to res jaz. Bila sem mlada in zlezla tisto smer. Vse to da energijo. Pariz je moje mesto."
"V resnici smo od novembra do zdaj več kot opravili načrte, formo sta pokazala tudi testa na tekmah na Kitajskem in v Innsbrucku, kjer sva dobila potrditve, da sva na pravi poti. Zdaj sva uredila še podrobnosti, da naju res nič ne preseneti," pa je dodal trener Roman Krajnik, vesel, da sta prihranila kar nekaj ur vožnje in treningov, ker na programu ni hitrostnega plezanja.
"Tudi slabih dni na treningu skorajda ni bilo. Včasih pride do tega, da Janja začuti, da ni vse popolno in takrat sledita iskanje rešitev in pogovarjanje. A letos dela s tem ni bilo veliko," je še dodal Krajnik, ki je ob Verdu s tekmovalko vadil tudi na Prevaljah in, kot je priznal, se je tu in tam lotevala tudi moških smeri.
Drugič na olimpijske igre odhaja tudi Kranjčanka Mia Krampl, varovanka Anžeta Štremflja, ki je v Tokiu zasedla 18. mesto. "Nič ni lažje, ker imam za sabo olimpijsko izkušnjo. Gledam na vsako tekmo posebej, smo pa danes prebili led in spoznavali težavnostno steno. A prava akcija se bo začela, ko bodo tam pravi oprimki in takrat se bosta pojavila adrenalin in stres. Balvansko steno pa smo spoznali že prej."
"Z izidi pa se nočem obremenjevati. Vem, da smo na treningih garali in to želim pokazati. Na balvanih želim dati od sebe 100-odstotkov in če mi bo to uspelo, bom zadovoljna. Sicer pa komaj čakam, da se stoli v dvorani napolnijo," še dodaja tekmovalka, ki je pred dvema tednoma dopolnila 24 let.
Novinec na olimpijskem prizorišču Luka Potočar bo plezalne nastope odprl v ponedeljek. "Težko kaj napovem. Prvi cilj je finale, forma je dobra in želim le dobro plezati. Višje si rezultatskih ciljev ne postavljam," pravi 22-letni tekmovalec, ki v Radovljici vadi pod budnim očesom Domna Švaba.
"Zdaj je bil pri meni poudarek na balvanih, saj je v preteklih letih težavnost delovala, in vem, da forma je, saj sem posebej v kvalifikacijah plezal kot najboljši. V balvanih pa sem delal kompleksne koordinacijske gibe, da se približam konkurenci. Forma je res dobra in na balvanih sem napredoval. Za igre je bilo jasno, da se bom moral posvetiti temu elementu in na zadnjih treningih mi je šlo res dobro."
Potočar, v karieri tudi že evropski in svetovni podprvak, dodaja, da balvani niso njegova disciplina, a da je v kvalifikacijah za igre dokazal, da je res napredoval. "Verjamem vase, da bom izpolnil svoje cilje. Z zahtevnostjo smeri pa je tako, da te nič ne moti, ko si dober, seveda pa so povsod težka mesta."