Vodja slovenske olimpijske delegacije v Londonu Bogdan Gabrovec je po koncu iger XXX. olimpijade, ki so potekale od 27. julija do 12. avgusta, slovensko bero označil za izjemno uspešno. Štiri kolajne, po ena zlata ter srebrna ter dve bronasti, so za Slovenijo po njegovem brez dvoma velik uspeh, ob odličjih pa ne gre zanemariti drugih odmevnih dosežkov.

"Sam pravkar končane olimpijske igre ocenjujem z dveh vidikov," je v pogovoru za STA na prizorišču iger uvodoma povedal Gabrovec in pojasnil: "Najprej s povsem organizacijskega vidika, ljudskega, človeškega vidika glede bivanja v olimpijski vasi, transporta in urejenosti tekmovališč in lahko rečem, da je bilo vse z izjemo nekaj začetnih zapletov s transportom zelo dobro pripravljeno za nas, proti koncu iger lahko celo rečem odlično."

Drugi vidik ocene pa je seveda rezultatski. Slovenski športniki so v Londonu osvojili štiri kolajne, eno manj kot pred štirimi leti v Pekingu. Judoistka Urška Žolnir je bila zlata, branilec naslova iz Pekinga 2008 atlet Primož Kozmus je bil tokrat srebrn, do bronaste kolajne pa so prišli strelec Rajmond Debevec in veslača Iztok Čop ter Luka Špik.

"Morda smo malo več pričakovali v nekaterih panogah, tudi sam sem napovedal nekaj več kolajn, a se enostavno ni izšlo po pričakovanjih. In to je bilo presenečenje, saj so vsi dosedanji rezultati v teh panogah kazali na to, da bi lahko osvojili še kakšno odličje več. A ob tem je treba poudariti, da je uspešnost slovenske odprave, kot jo pri Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS) ocenjuje odbor za vrhunski šport, izjemno dobra. Več kot trideset naših športnikov je na teh igrah doseglo kriterij uspešnosti, to je uvrstitev do 16. mesta. Od tega je več finalistov, kolajne so le še krona uspehov."
Foto: Stanko Gruden/STA urška žolnir slovenian laško london pub
Gabrovec je ob tem poudaril, da so bili naši športniki na igrah uspešni v več panogah, kar kaže na premik: "Vsi ti uspehi do 16. mesta v različnih športnih panogah kažejo na premik. Debitant Maček je denimo za en strel zgrešil finale, Ratejeva je za mesto zgrešila kategorizacijo svetovnega razreda. Zdaj je to sicer mednarodni razred, ki pa ji tudi omogoča varne priprave za dve leti naprej, poleg tega bodo vsi športniki ostali v zaposlitvenem razmerju in imeli zagotovljeno eksistenco prek ministrstev. Ta del je zelo dober."

Pri tistih športnikih, ki so zaostali za temi dosežki, pa je treba najprej v matičnih zvezah narediti temeljito analizo, meni Gabrovec: "Najprej bodo morale zveze same analizirati vzroke za neuspešne predstave, seveda pa bo moral oceno podati tudi odbor za vrhunski šport. Mi smo že sprejeli nov program za naslednje štiriletno obdobje, ki bo začel veljati oktobra. Januarja 2013 pa bomo podpisali pogodbe z vsemi panožnimi zvezami in skupaj z zvezami ter podpornimi dejavnostmi skrbeli za to, da bodo naši športniki za prihodnje igre v Riu de Janeiru res optimalno pripravljeni."

"Če nam bo to uspelo in bomo stopili skupaj ter sproti odpravljali težave, sem prepričan, da bomo vsaj tako ali pa še bolj uspešni tudi na olimpijskih igrah čez štiri leta, ne glede na to, da se nekaj naših vrhunskih športnikov z Londonom poslavlja," je dejal šef slovenske odprave.

Seveda pri OKS v pripravah na olimpijske igre v Riu de Janeiru računajo tudi na podporo države: "Mi računamo, da bo država, ki je zdaj na neki način vse dala pod en okvir, zgodbo dejansko peljala tako, kot je obljubljala, da jo bo. To pomeni, da bo za ta del namenila več denarja. Če povsem odkrito govorimo o financah: 23 milijonov evrov za celoten program vrhunskega športa na letni ravni je tako malo, da bi se že milijon sredstev na leto več ob stabilnem siceršnjem financiranju ogromno poznal. S tem bi lahko izpeljali olimpijski program tako, kot se mora."

Ob tem je Gabrovec pojasnil, da bi s tem lahko več pozornosti v naslednjem olimpijskem ciklu namenili tudi kolektivnim športnim panogam. OKS si pri Mednarodnem olimpijskem komiteju (Mok) prizadeva, da bi ta namesto ene financiral dve kolektivni panogi, kar pomeni, da bi glede na možnosti lahko pri OKS bolj podprli košarko in rokomet: "Zelo resno se pogovarjamo tudi z Nogometno zvezo Slovenije, sicer s ciljem za OI 2020, da bi vstopila v olimpijski program in bi mladi reprezentanti morda lahko nastopili že na igrah v Riu. Tudi z odbojkarji kaže zelo dobro, tako da jih bomo ali v istem, Mokovem programu, ali pa dodatno seveda financirali. Skratka te štiri panoge, košarka, rokomet, nogomet ali odbojka, ki imajo s sistematičnim delom možnost, da se prebijejo na OI."

Gabrovec, tudi predsednik Judo zveze Slovenije, je za konec razkril, da se mu je osebno na teh igrah najbolj v srce vtisnila zlata kolajna judoistke Urške Žolnir: "A toliko, kot sem bil čustven in vesel pri Urškini kolajni, toliko sem bil žalosten za Rokija (Drakšiča, op. STA), ki brez dvoma sodi v sam vrh svetovnega juda v kategoriji do 66 kilogramov, pa je nesrečno končal že v osmini finala."

Slovenska odprava v Londonu je bila po Gabrovčevi oceni brez dvoma izjemno uspešna, sploh glede na finančne težave, ki so jih imeli nekateri športniki med pripravami na igre. "Zanesljivo! Slovenski športniki so bili vnovič izjemno uspešni in dobri ambasadorji svoje države. Če rečem po domače, prav nikjer nismo usekali zelo mimo," je v smehu sklenil Gabrovec.