V Sloveniji je navijačev Liverpoola toliko, da imajo svoj klub, med člani je tudi Mariborčan Blaž, 25-letni diplomirani fizioterapevt. Pravi, da je pri devetih letih preprosto začutil, da je to to.
Drevišnja tekma Lige prvakov med Mariborom in Liverpoolom v Ljudskem vrtu poleg vsega, kar s sabo prinese tako veliko moštvo angleškega nogometa, kaže tudi pripadnost. Pripadnost, zvestobo instituciji, ker posamezniki brcajo žogo in navdušujejo množice.
Blaž ima šport zapisan v krvi, še bolj pa ima v krvi zapisan Liverpool. Oziroma ima njihovo misel You'll never walk alone oziroma Nikoli ne boš hodil sam zapisano kar čez polovico hrbta kot tatoo. Pesem, sicer iz muzikala Vrtiljak iz leta 1945, je postala ponarodela himna Liverpoola v zgodnjih šestdesetih letih, ko so jo leta 1963 izdali pri skupini Gerry and the Pacemakers. Od tedaj jo navijači Reds pojejo na vsaki tekmi, ljubitelje nogometa pa ob tem spreletavajo mravljinci, ježijo se jim dlake po vsem telesu, ko pesem doni iz stotine, tisoče grl.
"To je tradicija. Ko sem petje prvič slišal v živo na Anfieldu, to je nepozaben občutek, resnično se ti naježi koža," je pred današnjo tekmo dejal Blaž. Sicer popolnoma zaposlen s svojimi strankami, ki po poškodbah potrebujejo pomoč njegovih zlatih rok in čudežnih aparatur, zvečer ne bo mogel na stadion: "Ko je bilo treba kupiti vstopnice, sem bil odsoten z odbojkarsko reprezentanco, zato dam drevi raje prednost tistim, ki bodo na razprodanem stadionu navijali za domači Maribor."
Kako bo navijal danes? "Tekmo si bom v miru ogledal na televiziji, seveda pa bom za rdeče, za Liverpool. Ne morem iz svoje kože, zanje navijam že več kot 15 let in kljub temu, da sem Mariborčan, je moj klub Liverpool. Saj imam Maribor v krvi, to drži, a zvestoba do rdečega grba je močnejša," je povedal Blaž, ki se je pred leti redno udeleževal skupinskih ogledov tekem v mariborskem pubu Reds.
"Škoda, da ga ni več, tam smo res bili ekipa. Skoraj nobene tekme nismo zamudili. Ne vem sicer, zakaj puba Reds, ki je nosil ime po nogometnem klubu Liverpool, prav tako pa so bili navijači tega kluba takratni lastniki, ni več, ampak se mi zdi to velika škoda, tam sem se res med tekmami Liverpoola počutil kot doma," je dejal Blaž.
Navijačev rdečih je ogromno, uradnih navijaških klubov Liverpoola je po vsem svetu v več kot 50 državah že preko 200. "Po evforiji v Mariboru zaradi Lige prvakov leta 1999 smo vsi otroci zbirali sličice Panini, tudi jaz seveda. Nekako sem se navdušil nad igrami Michaela Owena, prišla je tudi videoigra Fifa in otroci smo znoreli, devet let sem bil star," je še dejal Blaž.
Viler in Bohar na steni
Popolno nasprotje Blaža je 42-letna Mateja. Mariborčanka in mati treh otrok je goreča navijačica Maribora, njeno steno doma krasita dresa Mitje Vilerja in Damjana Boharja. Ko igra Maribor, vedo za to vsi sosedje v bloku.
"Nimam kaj, takšna sem, ne morem si pomagati, ko igra Maribor, se pač derem in navijam. Tudi danes bo tako. Ve se, za koga, za en klub in eno čast, za NK Maribor," pravi Mateja, ki je v nogometni svet popeljala tudi otroke, seveda pa pri navijanju ne manjka niti njen mož.
"Že od nekdaj me je zanimal nogomet, nisem bila običajna punca, zdaj ko so uspehi, pa je vse skupaj še toliko boljše. V bistvu mi ni pomembno, kdo pride v Ljudski vrt, dokler le Maribor prikaže dobro igro, takrat smo doma vsi veseli," je povedala Mateja.
Spoštovani ¨"ŽABARJI",če berete in z veseljem zlivate gnojnico na NK Maribor se zavedajte,da brez centralizacije vaše Olimpije nebi nikoli bilo! …
Dragi Blaž,Reds Puba ni več zato so se vsi pa preselili na Tržaško,kjer je sedaj sedež navijačev Liverpoola,v stavbi obrtne …