Kako je nastalo vnovično sodelovanje med vami in ljubljanskim klubom?
Dogovorili smo se zelo hitro. Po končani sezoni sem imel z Rimljani še enoletno pogodbo in z igralci sem že opravljal treninge. A po enem mesecu se je vse spremenilo. Predsednik Virtusa se je odločil, da ne bo več v tolikšni meri financiral kluba, tako da se bo proračun drastično zmanjšal. Želel si je, da bi jaz ostal v klubu, a mi hkrati ni skrival, da se bo klub v naslednji sezoni najverjetneje bojeval le za obstanek v prvi italijanski ligi. Rekel mi je, da lahko ob boljši ponudbi zapustim klub, in tako sem se dogovoril z Olimpijo, ki mi je ponudila triletno pogodbo. Na to sem z veseljem pristal.

Verjamete, da boste imeli na voljo tri leta? Pri Olimpiji se po navadi želi takojšen rezultat ...
Danes se tudi poroke podpisujejo za celo življenje, a vemo, da je vsaka tretja družina ločena. Eno so želje in načrti, marsikaj pa nato poteka drugače. Bomo videli.

Katere igralce si želite obdržati v klubu?
Še ne vem. Trener sem pravzaprav šele en dan. Najprej bi si želel izvedeti, kakšno je stanje v klubu, kakšen bo proračun, kdo od strokovnega štaba bi ostal. Želel bi sodelovati z Mirom Alilovićem. Potrebujem informacije o igralcih, kakšen je njihov profesionalni odnos, zdravstveno stanje, ali lahko trdo delajo ... Potem bo treba nekoliko pogledati tudi na tržnico.

Bo težko ponoviti rezultate iz prejšnje sezone?
Vsekakor. Lani jim je pri Olimpiji predvsem uspelo najti prave tujce, kar ni bilo značilno za prejšnje sezone. Po nekaj zvenečih zmagah v Evroligi so se zadeve poklopile, Jure Zdovc je opravil odlično delo. Tokrat imam namen v prvi sezoni selekcionirati ekipo in ji nato v naslednjih dveh dodati manjkajoče dele. Na faktor sreče se ni za zanašati. V prvi sezoni lahko izbereš deset igralcev in upaš, da se bo ekipa ujela in odlično zaigrala, a prisotna mora biti tudi sreča. Prav zato sem pristal na triletni program, s katerim bi lahko sistematično dvigoval moštvo.