Ultras, na Dunaju so bili predstavniki 15 evropskih navijaških skupin, so poudarili, da so res ekstremni navijači, toda niso huligani. "Glavna razlika je ta, da 'ultras' želijo le čim bolje podpirati svoje moštvo, medtem ko huligani jasno podpirajo nasilje," je dejal Philipp Markhardt, član skupine Chosen Few, ki podpira nemškega prvoligaša Hamburger SV.

"Ultras s svojim navijanjem veliko prispevajo k barvitosti in strasti tekem," meni Daniela Wurbs, predstavnica krovnega evropskega združenja navijačev, ki vključuje tudi "ultras skupine". Toda po drugi strani nemški poznavalec Günter Pilz pravi, da je trenutno vse več incidentov med navijači – izpostavil je Nemčijo in Švico –, prav tako pa se pojavljajo trendi, ki kažejo na vse bolj "tolpaško" obnašanje tovrstnih skupin, čeprav se je nasilje med navijači od osemdesetih let prejšnjega stoletja bistveno zmanjšalo.

Navijači so sicer na konferenci poudarili, da si želijo spregovoriti o pravicah do nošenja pirotehničnih sredstev na tekme in tudi o kaznih za posameznike. Tudi Pilz je v prvi vseevropski študiji o ekstremnih navijaških skupinah poudaril, da takšni ukrepi in prepovedi ne rešijo problema nasilja. "To samo povzroči, da mladina povzroča incidente izven stadionov," meni Pilz.

Gibanje "ultra navijačev" se je začelo sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja v Italiji in se nato razširilo po vsej Evropi. Skupine so znane po svojih napevih, vzklikih in uporabi pirotehnike, prav tako pa zavzemajo stališče proti komercializaciji športa.

Shay Golub, ki je na Dunaju zastopal izraelske skupine, upa, da bo ta konferenca vodila k boljšemu medsebojnemu razumevanju med policijo in navijači. "Šport brez navijačev namreč nima pomena," je zaključil Golub.