Na zadnjih poletnih olimpijskih igrah pred dvema letoma v Londonu so športniki Škotske predstavljali približno eno desetino celotnega britanskega zastopstva, zaslužni pa so bili za osvojitev 13 olimpijskih odličij od skupno 65, kolikor so jih v Londonu osvojili britanski športniki. Kar sedem "škotskih" olimpijskih odličij v Londonu je bilo zlatih. Hipotetično, če bi Škoti že v Londonu tekmovali pod svojo zastavo, bi se Škotska uvrstila na 12. mesto najuspešnejših držav olimpijskih iger.
Kljub tem odličnim dosežkom škotskih športnikov pa bo udeležba neodvisnih Škotov v Riu povezana s številnimi neznankami in ovirami. Podpredsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Craig Reedie, sicer tudi sam Škot po narodnosti, je bil zelo zadržan, češ da bo "zelo, zelo težko" tako hitro ustanoviti nov nacionalni olimpijski komite, ki bi ga pravočasno priznali in mu uredili status za nastop v Riu. Vendar pa je vse bojazni, da bi Škoti ostali pred vrati stadionov v Riu, odpravil predsednik Moka Nemec Thomas Bach, ko je dejal, da so se podobni dogodki odvili leta 1992, ko so makedonski športniki po razpadu Jugoslavije na igrah v Barceloni sodelovali pod olimpijsko zastavo.
Problem je manjša loterija
Edini zadržek za sodelovanje škotskih športnikov na igrah bi lahko predstavljal denar. Škoti so bili namreč doslej vključeni v sistem razdeljevanja sredstev, zbranih iz športnega prispevka velike britanske nacionalne loterije. Z odcepitvijo bi bil iz sistema financiranja izključen tudi škotski šport, ki se bi po novem moral zanašati na veliko manjšo škotsko loterijo.
"Večji trg pomeni večje število udeležencev v igrah na srečo, večje nagrade in večje prispevke škotskim športnim organizacijam," je pred časom zadržke do neodvisne Škotske izrazil nekdanji britanski premier Gordon Brown.
Hoy postal tarča podpornikov neodvisnosti
O vprašanju neodvisne Škotske in odcepitvi od Velike Britanije se niso poenotili niti škotski športniki. Najuspešnejši kolesar na olimpijskih igrah Chris Hoy, šestkratni olimpijski prvak na stezi, ki je bil rojen v Edinburghu, je posvaril pred negativnimi vplivi škotske neodvisnosti za prihodnost tamkajšnjega športa. Hoy, ki velja za najtrofejnejšega škotskega športnika, je prepričan, da na Škotskem ni ustrezne infrastrukture za razvoj vrhunskega športa. Čeprav se je veliko spremenilo na bolje, odkar je Glasgow letos gostil igre Commonwealtha, za kar so med drugim zgradili tudi nov velodrom.
Potem ko je postal tarča podpornikov neodvisnosti, se Hoy, ko je bil vprašan, ni želel javno opredeliti, ali je za ali proti. Manj težav s škotsko neodvisnostjo bi imel teniški zvezdnik Andy Murray, olimpijski prvak iz Londona ter zmagovalec US Opna (2012) in Wimbledona (2013). "Če bo Škotska postala neodvisna, bom pač igral za Škotsko," je dejal, čeprav se prav tako kot Hoy ni izjasnil o tem, ali je osebno za neodvisnost in ali se bo sploh udeležil referenduma.
Legendarni SAF proti neodvisnosti
V nogometu, ragbiju in golfu je lažje, saj so Škoti že od začetkov tekmovali s svojimi reprezentancami. Večini nogometnih navijačev, združenih v tako imenovani uradni navijaški skupini Tartan Army, srce bije za neodvisnost. Obstajajo pa tudi izjeme. Med njimi sloviti dolgoletni trener Manchester Uniteda sir Alex Ferguson, ki dvomi o uspehu odcepitve: "Kar 80.000 Škotov je, tako kot sem tudi sam, živelo in delalo v Združenem kraljestvu. Nikoli se nismo imeli za delavce na delu v tujini, bili smo le v drugem delu velike družine, ki tvori Združeno kraljestvo."