V soboto, 29. oktobra, bo v okviru tekmovanj potekalo tudi prvenstvo Slovenije v uličnem teku za osnovne (2 km) in srednje šole (3,5 km), dan pozneje pa državno prvenstvo v polmaratonu. Soboto bodo pripravili tudi promocijski tek (600 m in 1600 m), Lumpi tek (200 m) in Fun tek (3,5 km). Vse tekaške preizkušnje se bodo začele na Slovenski cesti med hotelom Cubo in Uršulinsko cerkvijo, cilj bo na Kongresnem trgu.
Trasa bo potekala v središču mesta in njegovi okolici, tretjič pa bo preizkušnja na najdaljši razdalji potekala v enem samem krogu. V nedeljo se bo tek na 10 km začel ob 8.30, teka na 21 in 42 kilometrov pa ob 10.30. Že deset minut prej bo start paraplegikov in rolkarjev.
Predsednik organizacijskega odbora Andrej Razdrih ocenjuje, da smo Slovenci glede udeležbe, ne zgolj na ljubljanskem maratonu, pravi fenomen. V dveh dneh bo po ulicah slovenske prestolnice teklo več kot odstotek skupnega slovenskega prebivalstva. To predstavlja tudi velik organizacijski zalogaj. Direktor ljubljanskega maratona Gojko Zalokar je dejal, da se že kar malce bojijo, ker enostavno ne vedo, kako bomo vso to množico tekačev umestili v tako majhen prostor.
S številko na bus in brez odpadkov
Organizatorji so za tekače in po enega spremljevalca za oba tekmovalna dneva zagotovili brezplačen prevoz z vsemi avtobusnimi linijami mestnih avtobusov, če se pokaže štartno številko ali akreditacijo, parkirati pa bo možno na parkiriščih na Dolgem mostu, Barju in v Stožicah ter se z avtobusom pripeljati v center, kjer bodi skupaj z okolico številne zapor cest.
Ob tem kaže omeniti, da se je Ljubljana, letos zelena prestolnice Evrope, kot prvo glavno mesto na stari celini zavezala, da bo spodbujala organizacijo dogodkov brez odpadkov. Organizacijski odbor maratona se je s podpisom zaveze "Zero Waste" zavezal, da bo udeleženci svoje odpadke odlagali ločeno, ob tekaški trasi in pri okrepčevalnicah pa bodo stali zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov za embalažo in biološke odpadke.
V soboto bodo vodstvo Atletske zveze Slovenije (AZS), Združenje za rekreativne teke, predstavniki največjih tekaških prireditev v Sloveniji, ki pri nas uživajo velik ugled, podpisali pogodbo o sodelovanju. S tem želijo doseči še večjo popularizacijo teka in atletike ter zagotoviti pogoje za najširšo družbeno podporo rekreativnim tekom.
Od 673 tekačev do številke 18.242
Prvi ljubljanski maraton, ki je bil 27. oktobra 1996, je na 42, 21 in sedem kilometrov pritegnil 673 tekačev, na najdaljši razdalji pa sta zmagala najboljša slovenska maratonca doslej ter lastnika državnih rekordov Roman Kejžar in Helena Javornik. Odtlej je maraton le še rasel, v zadnjem obdobju pa slovenski predstavniki na 42 km je segajo več po najvišjih mestih.
Na lanskem ljubljanskem maratonu je z rekordnim časom (2:08:21) slavil Etiopijec Limenih Getachew, v ženski konkurenci pa njegova rojakinja Melkam Gizew. Slovenski naslov je osvojil Mitja Kosovelj, ki je bil skupno deseti. Med atletinjami je bila najboljša Slovenka v boju na državni naslov Neža Mravlje skupno peta. Na 21 kilometrov sta bila najhitrejša Rok Puhar in Tina Čačilo, na 10 km pa Jan Petrač in Sonja Roman.