V pripravah na igre v Pyeongchangu bo Jakov Fak sodeloval s svojim starim trenerjem Urošem Velepcem, ki je pred dvema letoma tudi zaradi zahtev Faka zapustil Slovenijo in se preselil v ukrajinsko žensko vrsto.
Najbolj zanimivo je, da je Fak, večkratni svetovni prvak in nosilec olimpijskega odličja z iger v Vancouvru 2010, takrat resda še za Hrvaško, zamenjal češkega strokovnjaka Tomaša Kosa kljub dejstvu, da svoje pripravljenosti v sezoni 2016/17 praktično sploh ni mogel preizkusiti. Po stalnih težavah z boleznijo je namreč nastopil le na eni tekmi svetovnega pokala. Kljub temu se je odločil za sodelovanje z Velepcem, kateremu je pred tremi sezonami očital preveliko avtoritarnost.
"Od doma smo praktično 200 dni in pride tudi do medsebojne zasičenosti. Morate vedeti, da smo kot nekakšna druga družina in vedno smo isti ljudje v isti hiši," spremembo pojasnjuje Fak, ki bo poleti dopolnil 30 let, in dodaja: "Na to spremembo ne gledam kot na nekaj senzacionalnega. V športu gre za detajle in pač spremeniš način dela, če ti drug način bolj ustreza."
Da zamere v športu ne trajajo dolgo, potrjuje tudi reakcija Velepca, ki takoj pristal na vnovično sodelovanje s Fakom. "Zame so te zadeve normalne. Z Urošem sva se pred leti res razšla, a do tega pač pride. Zdaj pa je bil seveda nekakšna logična izbira, če se ozrem nazaj in na svoje rezultate."
Kot še pravi tekmovalec, ki je po sezoni 2009/10 hrvaški tabor zamenjal za slovenskega, je zanj trenersko vprašanje rešeno. Da bi bila sezona tudi zdravstveno uspešna, je precej spremenil tudi prehrano in izgubil tudi precej kilogramov. Manjše število kilogramov je v biatlonu seveda lahko tudi prednost: "Do sezone je še daleč in zanesljivo bo prišlo do še kakšne spremembe. Videli bomo, kako bo vse skupaj delovalo, a v biatlonu je pomembno, da najdeš pravo razmerje med močjo in vzdržljivostjo."
Tekmovalec se ukvarja tudi z napakami preteklih sezon, za katere ocenjuje, da je bilo kar nekaj pritiskov in teh zadev se bo v bodoče loteval drugače. "Pritiski seveda so. Del si jih naložiš sam, del pa tudi zveza, ki si želi, da se čim hitreje vrneš in tekmuješ. A če greš preko sebe, si narediš škodo in odslej bom imel tukaj zadnjo besedo jaz."
Kot pravi tekmovalec, ga zdaj v prvi vrsti čakajo le treningi in za postavljanje ciljev, pa čeprav bodo februarja v Južni Koreji, kjer je na SP leta 2009 osvojil srebrno odličje, olimpijske igre, čas še ni pravi. "Tega bremena si zdaj ne nalagam. Moja želja je samo, a ostanem zdrav in trenutno moj prvi cilj ni rezultat. Če bom zdrav in dobro treniral, je samoumevno, da bodo prišli tudi izidi."