Tadej Pogačar je lovil tretjo zaporedno zmago na dirki po Lombardiji, v zadnjih dveh letih je enega od petih 'spomenikov' sicer dobil v zadnjih metrih. Obakrat je v 'ciljno ravnino' namreč pripeljal skupaj le z enim tekmecem, leta 2021 je bil nato v sprintu  močnejši od Fausta Masnade, leta 2022 pa je na enak način premagal Enrica Masa.

Tudi tokrat je Pogačar seveda sodil med favorite, strokovnjaki pred dirko pa so kot njegove največje nasprotnike omenjali Primoža Rogliča, Richarda Carapaza in Remca Evenepoela. A za slednjega se je preizkušnja zelo slabo začela. Belgijec jo je skupil v množičnem padcu, ki se je zgodil že 217 kilometrov pred ciljem.

Kar nekaj časa je obsedel na cestišču, nato pa se okrvavljen vrnil na kolo ter se po nekaj kilometrih pridružil glavnini. Na čelu te so takrat že kolesarili člani Jumbo-Visme, ki so še zadnjič delali v korist Rogliča, ta se bo pred naslednjo sezono pridružil ekipi Bora-hansgrohe. Rumeno-črnim so pri lovu za skupino ubežnikov, v njej je bilo 16 kolesarjev, pomagali tudi člani moštva EF Education–EasyPost, ki so tako nakazali, da visoko uvrstitev pričakuje tudi olimpijski prvak Carapaz.

V 'Evenpoelov' padec so bili sicer udeleženi še Jai Hindley in Giovanni Aleotti (oba Bora-hansgrohe), Rogličev pomočnik Sam Oomen (Jumbo Visma) ter Pogačarjev kolega Sjoerd Bax (UAE Emirates).

Foto: Profimedia Remco Evenepoel

Ubežniki so imeli 160 kilometrov pred ciljem 4 minute in 12 sekund naskoka.

V naslednjih 20 kilometrih se stvari niso velike spremenile, ob prvih resnejših vzponih pa je razlika začela dokaj hiro kopneti, 135 km do cilja je znašala nekaj več kot tri minute.

Med ubežniki se je na spustu z Roncole za samostojen napad odločil Švicar Nils Brun (Tudor Pro Cycling Team), vendar pričakovano ni prišel daleč.

V glavnini so se naposled zganili kolesarji Soudal Quick-Stepa, ki so se pridružili narekovanju tempa. Za moštvene kolege se je postavil tudi Evenepoel, ki očitno ni utrpel hujših poškodb ob padcu. Ob višjem ritmu, ki ga je zastavila belgijska zasedba, je presenetljivo odpadel Mas (Movistar). Ta je kasneje odstopil.

Sto kilometrov pred ciljem so imeli ubežniki le še minuto in pol prednosti pred glavnino.

Ubežna skupina se je razbila, v ospredju je ostalo še sedem kolesarjev, peloton pa je bil vse bližje. Jan Tratnik (Jumbo-Visma) je glavnino 75 kilometrov pred ciljno črto pripeljal na 40 sekund zaostanka.

Sedmerici sta se najprej priključila Ben Healy (EF Education–EasyPost) in Oscar Onley (DSM-Firmenich), Irec Healey pa je nato še bolj pritisnil na pedala, z njim so ostali le Nicolas Prudhomme (AG2R Citroen), Martin Marcellusi, Alex Tolio (oba Green Project-Bardiani) in Onley. Tratniku je nekajkrat na pomoč priskočil Wilco Kelderman, 64 kilometrov pred ciljem pa je razlika vseeno znova znašala več kot minuto.

Takoj zatem je prišlo do novega padca, v njem so se znašli tudi Carapaz, Mikel Landa, ki je zadnjič kolesaril v dresu ekipe Bahrain-Victorious, in nekdanja zmagovalca preizkušnje Esteban Chaves (EF Education–EasyPost) in Jakob Fuglsang (Israel PremierTech).

Healey in Marcellusi sta ostala sama, v zadnjih 50 km sta se podala s slabo minuto naskoka.

A njunega bega je bilo konec, ko je na vzponu napadel Pogačarjev kolega Adam Yates. Skupaj so ostali le še najboljši, med njimi tudi Pogačar, Roglič, Carapaz, Masnada, Simon Yates, Michael Woods, Andrea Bagioli, Aleksandr Vlasov ... Evenepoel ni uspel slediti ritmu. Do cilja je ostalo 37 kilometrov.

Štiri kilometre kasneje je z napadom prvič poizkusil Pogačar. Sprva se mu je pridružil le Vlasov.

Roglič pa je kasneje do dvojca s sabo pripeljal še Bagiolija, Carlosa Rodrigueza Cana in Simona Yatesa.

Slovenca sta se na spustu postavila na čelo, Pogačar kot prvi, Roglič drugi. Pogi je nato pridobil nekaj metrov, Rogla pa je drugo pozicijo prepustil ostalim zasledovalcem. Nato je celo zaostal nekaj metrov, a se vsaj na videz kasneje brez večjih težav uspel pridružiti peterici. Pogačar si je medtem prikolesaril 15 sekund prednosti. Do cilja je imel še 25 kilometrov.

Naskok je v naslednjih osmih kilometrih povišal na 34 sekund, na koncu spusta, 14 km pred ciljem, pa je razlika znašala še dve sekundi več. Pred njim je bila še ravnina, zasledovalci, pridružil se jim je tudi Carapaz, pa bi ga lahko na njej ujeli, če bi dobro sodelovali. Edini, ki ga to ni zanimalo, je bil Pogačarjev kolega Adam Yates.

Prednost se je 12 kilometrov povzpela že na 45 sekund, a se je zdelo, da je imel Pogačar težave s krčem v desni stegenski mišici. Kar nekajkrat se je s pestjo udaril na boleče mesto.

A tudi to ga ni zaustavilo. Zasledovalci niso sodelovali, v zadnjih pet kilometrov pa je vstopil z razliko, ki je znašala že skoraj minuto.

Podoben naskok je ohranil tudi na vrhu zadnjega vzpona, medtem je Roglič nekoliko izgubil stik z Vlasovim, bratoma Yates in Bagiolijem.

Pogačar, ki je na 'klasiki odpadlega listja' natopil šele tretjič, je postal tretji kolesar s tremi zaporednimi zmagami na dirki po Lombardiji. To je uspelo le še legendarnima Italijoma Alfredu Bindi (1925-1927) in Faustu Coppiju (1946-1949). Coppi je kot edini doslej skupno slavil petkrat.

Pogi je postal tudi prvi kolesar, ki je v enem letu osvojil dirko po Flandriji (2. spomenik sezone), Amstel Gold Race, Valonsko puščico in Lombardijo.

Roglič je sprintal za drugo mesto. Prehitel ga je le Bagioli. Na četrto mesto se je prebil Vlasov, ki bo v naslednji sezoni moštveni kolega Zasavca. Skupinica je za zmagovalcem zaostala 51 sekund.

dezurni@styria-media.si