Christian Eriksen se je na sobotni tekmi med Dansko in Finsko zgrudil ob koncu prvega polčasa. Soigralci, ki so opazili, da je izgubil zavest, so mu takoj priskočili na pomoč, zelo hitro pa je posredovala tudi zdravniška ekipa. Ta je nato uspešno oživljala zvezdnika milanskega Interja. Eriksen je bil kasneje prepeljan v bolnišnico, iz nje pa so prišle dobre novice, tekma se je po dveh urah premora nadaljevala in končala z minimalno zmago Fincev.

Eriksenovo zdravstveno stanje se je v zadnjih dveh dneh precej izboljšalo, igralec ni več v življenjski nevarnosti. To je potrdil tudi njegov agent Martin Schoots. "Pogovarjala sva se že v nedeljo zjutraj. Dobro izgleda," je dejal nogometašev zastopnik.

Zdaj se je oglasil tudi nesrečni danski zvezdnik. "Počutim se boljše, ampak želim razumeti, kaj se je zgodilo. Želim se zahvaliti vsem za vse, kar so naredili zame," so njegove besede zapisali pri De Telegraafu.

V primeru srčnega zastoja je za uspešno oživljanje sicer ključno hitro ukrepanje. "Čas je odločilnega pomena. Ob sumu motnje ritma, srčnega zastoja je treba čim prej začeti z oživljanjem. Ne samo zdravniki, ampak tudi igralci, sodniki, ki so tam najbližje," je poudarila slovenska kardiologinja Katja Ažman Juvan v današnji izjavi za medije.

Krajši kot je čas med zastojem srca in začetkom oživljanja, manjša je verjetnost za posledice, predvsem na možganih. Možgansko tkivo namreč najhitreje utrpi škodo zaradi pomanjkanja kisika. Kot je dejala Ažman Juvanova, so približno štiri minute meja za začetek oživljanja.

Foto: Epa Christian Eriksen

S preventivnimi pregledi vrhunskih športnikov po besedah kardiologinje ugotovijo precejšnji del bolezni, ki lahko privedejo do motenj srčnega ritma oz. srčnih zastojev, vseh pa ne. Tega se zavedajo in zato poudarjajo pomen tega, da je na športnih objektih in prizoriščih dostopna čim prejšnja medicinska pomoč.

O vzrokih za motnje srčnega ritma pri danskem nogometašu še ne more govoriti, saj preiskave še niso zaključene oz. rezultati javnosti niso znani. "Obstajajo primeri, ko jasnega vzroka niti ne ugotovijo, ampak je motnja ritma edini dogodek, ki se je zgodil. V ozadju je lahko marsikaj, od bolezni srčne mišice do bolezni na nivoju celic, ki se kažejo z električnimi motnjami," je pojasnila.

Ko pa se motnja srčnega ritma enkrat zgodi, je verjetnost, da se ponovi, veliko večja. Fizična preobremenitev sicer ne sproža motenj ritma, če k temu ni neke nagnjenosti zaradi bolezni, je še pojasnila.

Verjetnost, da se bo Eriksen vrnil na nogometno igrišče, je po oceni Ažman Juvanove zelo majhna. To je sicer odvisno tudi od zakonodaje in okolja. V Sloveniji je zakonodaja na primer takšna, da zdravnik odgovarja s svojim podpisom za igralca, ki mu dovoli še naprej trenirati in tekmovati. V nekaterih državah je to urejeno bolj demokratično ter je v ospredju skupna odločitev zdravnika in športnika, je dejala.

Foto: Epa eriksen

V Sloveniji so preventivni pregledi športnikov po njeni oceni zakonsko zelo dobro urejeno in definirani, a je praksa nekoliko drugačna. Osrednja težava ostaja financiranje, ki ni povsem dorečeno, zato stroka veliko dela na ozaveščanju ljudi, naj vlagajo tudi v svoje zdravje, ne samo v športno opremo in treninge. "Avtomobile redno vozimo na preglede, sebe malo manj, pa ne bi bilo slabo," je sklenila kardiologinja, sicer tudi vodja sekcije za športno kardiologijo pri Združenju kardiologov Slovenije.