''Šport je velik biznis'' se glasi priljubljeni reklamni slogan za športne stave. Prav zato ne preseneča, da so moderni športniki v želji po vrhunskem rezultatu pripravljeni poseči po nedovoljenih poživilih, ki jih poenostavljeno imenujemo doping.
Živimo v času, ko svet vsakodnevno pretresajo dopinški škandali bodisi v individualnih bodisi v ekipnih športnih panogah. Doping je najpogostejši pri športih, kjer so pomembne vzdržljivost, mišična moč in učinkovita absorpcija kisika, manj pogost pa je pri športih, kjer prevladujejo tehnične sposobnosti. Seveda je ločnico med fizičnimi in tehničnimi športi zelo težko opredeliti, saj gre v večini primerov za preplet obeh prvin.
Zdravje v zameno za zmago
V vrhunskem športu o zmagi ali porazu odločajo tudi najmanjše malenkosti. Želja po uspehu, slavi in denarju lahko športnika zaslepi do te mere, da je za zmago pripravljen žrtvovati celo svoje zdravje. Nedovoljene snovi, ki so umetnega izvora, resda povečujejo fizično zmogljivost, a obenem lahko povzročijo številne stranske učinke - infarkt, povečan krvni pritisk, nastanek strdkov, trombozo, rakava obolenja ali celo smrt.
Z naprednimi metodami ugotavljanja prisotnosti nedovoljenih poživil je dopinške grešnike danes mogoče odkriti tudi več let po koncu njihove športne kariere. Nad postopki iskanja kršilcev bdi Mednarodna antidopinška komisija (Wada), ki sodeluje z različnimi laboratoriji po vsem svetu, vključno z 18 v Evropi. Vzorce po opravljeni analizi zamrznejo in hranijo naslednjih osem let. Če se v tem času pojavi nova metoda za odkrivanje dopinga, lahko vzorec odmrznejo in opravijo dodatne analize.
Najslavnejši ''grešni kozel''
Najslavnejša žrtev kategorične analize vzorcev je nekdanji kolesar Lance Armstrong, ki je na dirki Tour de France v letih od 1999 do 2005 veljal za nedotakljivega, iluzija o njegovi nepremagljivosti pa se je po letih nedokazanih natolcevanj dokončno razblinila leta 2012, ko je Ameriška antidopinška komisija (Usada) podala sklep, da je bil Armstrong del ''najbolj prefinjenega, profesionalnega in uspešnega dopinškega programa, ki smo ga v športu kdajkoli videli.''
Ameriški kolesar, ki je dolga leta vehementno zanikal vsakršno povezavo z nedovoljenimi poživili in samega sebe oklical za najbolj testiranega športnika na svetu, je januarja v intervjuju s kraljico pogovornih oddaj Oprah Winfrey priznal, da je prepovedana sredstva uporabljal večji del svoje kariere.
Najpogostejše oblike dopinga:
1. Krvni doping
Športnik si nekaj krvi shrani vnaprej. Iz krvi izločijo rdeče krvničke, ki po telesu prenašajo kisik. Rdeče krvničke zamrznejo, medtem ko se količina krvi v telesu ponovno normalizira. Športnik pred tekmovanjem prejme shranjene rdeče krvničke, kar njegove mišice oskrbi z večjo količino kisika.
Tveganje: Kri ob povečanju količine v žilah postane gostejša, krvni tlak pa naraste. Poveča se tveganje za nastanek strdkov.
Ugotavljanje: To vrsto dopinga je težko odkriti, saj športnik prejme svojo kri. S tem namenom so se uveljavili biološki potni listi, kjer je navedena običajna količina rdečih krvničk.
2. EPO
EPO (eritropoetin) učinkuje podobno kot krvni doping, vendar gre za sintetični hormon, ki v kostnem mozgu spodbuja nastanek rdečih krvničk.
Ugotavljanje: Ker se EPO hitro razgradi, ga je težko izslediti. EPO v našem telesu nastaja tudi po naravni poti, z naprednimi metodami pa že lahko razlikujejo med naravnim in sintetičnim hormonom.
3. Anabolični steroidi
Kemične snovi, ki povečajo fizično maso. Športniku omogočajo zahtevnejši in dogotrajnejši trening.
Tveganje: Kite, hrustanec in kosti ne morejo slediti rasti mišic. Poveča se tveganje za poškodbe, pri moških pa je pogosta tudi impotenca.
Ugotavljanje: Vzorec urina analizirajo s pomočjo masne spektrometrije. S to metodo lahko odkrijejo količine vse do milijardinke grama na milimeter.
4. Rastni hormon
Poveča število celic v tkivu, kar športnikom omogoča zahtevnejši trening in hitrejšo regeneracijo. Hormon je naravnega izvora, proizvajajo pa ga tudi v sintetični obliki.
Tveganje: Zaradi uporabe se v telesu zadržuje voda. Pri dolgotrajni uporabi lahko pride do nenadzorovane rasti rok, glave in kosti, lahko pa povzroči še sladkorno bolezen, visok krvni tlak in bolečine v mišicah.
Ugotavljanje: Do olimpijskih iger leta 2004 v Atenah ga praktično ni bilo mogoče odkriti. Razliko med naravnim in sintetičnim hormonom pokaže krvna preiskava.
5. Amfetamini
Odpravijo občutek utrujenosti in lakote. Vplivajo na prenos signalov v možgane.
Tveganje: Povzroča hitrejše bitje srca, tresenje rok, visok krvni tlak. Dolgotrajna uporaba povzroča odvisnost.
Ugotavljanje: Odkrijejo jih lahko v slini, krvi ali urinu. Majhne odmerke je težko zaznati. V slini so prisotni le nekaj minut, v urinu od tri do štiri dni.
6. Genski doping
Geni nadzorujejo proizvodnjo snovi v našem telesu, zato lahko z genskim dopingom povečamo nastanek nekaterih snovi kot na primer EPO.
Tveganje: Učinka ne moremo predvideti, znano pa je, da ''vklapljanje'' in ''izklapljanje'' genov lahko ogrozi življenje.
Ugotavljanje: Relativno nova vrsta dopinga, ki jo je težko odkriti, saj gre za snovi, ki jih proizvaja telo.