Verjetno ste zadovoljni z uvrstitvijo v evroligaški Top 16?
Seveda. Potihoma smo nekaj takšnega na začetku sezone tudi pričakovali. Ampak zelo potihoma. Dejstvo je, da Olimpija še živi in diha, zdaj smo jo celo že odklopili z aparatov. Zasluga za to gre tistim, ki so se odločili pomagati klubu, ko je bil ta v najtežjem položaju. Nato smo lahko operativno Olimpijo pripeljali do tega, kjer je zdaj.

Kakšno je zdaj finančno stanje?
Olimpija novih dolgov ne ustvarja več.

Kako je z dolgom do Saša Ožbolta in Vlada Ilievskega?
To je končana zgodba. Tega dolga ni več.

Kaj pa drugi igralci in dolgovi do njih?
Smo na poti sanacije. Načrti in priprave nanjo so zahtevali nekaj časa. Tlakovala se je pot in zdaj se že peljemo po njej. Vozili se bomo kar nekaj časa, naporno bo, a enkrat bomo že prišli na cilj. Čim hitreje se bo to zgodilo, bolj bomo zadovoljni.

Na začetku novega leta se po navadi podpisujejo nove pokroviteljske pogodbe ...
Ostaja tisto trdno jedro naših pokroviteljev. V tem času zaradi recesije vrste pred vrati vsekakor nimamo. Seveda pa tečejo pogovori in računamo na kakšno novo reč.

Verjetno vam tudi zaradi razprodane dvorane v Stožicah kane nekaj v mošnjiček. Z uvrstitvijo v Top 16 bodo Stožice verjetno še vsaj trikrat polne ...
Upam, da bo dvorana razprodana. Košarka je v Sloveniji medij, ki zmaguje. Zato jo moramo primerno spoštovati. Imeti pravi odnos do nje. Zdaj se le potrjuje, kako imajo Slovenci radi to igro. Imamo srečo, da je tu neverjetna dvorana v Stožicah. Imamo drugo najboljšo gledanost v Evropi ter enkratno vzdušje, ki ga nimajo nikjer drugje. Zgodba je trenutno zelo lepa, lahko smo ponosni, da je Olimpija del te zgodbe. Vendar je dejstvo, da vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo nove dvorane. Poleg nje so tu še pokrovitelji in mesto z županom na čelu.

Kakšen je trenuten dolg?
To je bilo že objavljeno. Znaša 4,5 milijona evrov.

Se je po vašem prihodu že kaj zmanjšal?
Se manjša. A o tem ne morem govoriti. Sanacija se je šele začela.