V novi sezoni boste igrali v italijanski ligi za Chievo. Pred svetovnim prvenstvom (SP) ste rešili svoj klubski status, torej boste na turnirju povsem sproščeni.
To je bil tudi moj cilj. Imel sem nekaj ponudb iz Francije in Italije, najbolj konkreten pa je bil Chievo. Čutil sem, da me v klubu želijo in da bom nosilec igre, zato sem se še lažje odločil.
So po uvrstitvi na SP začeli v klubu na vas gledati drugače?
Seveda. Ko smo premagali Rusijo, je vse postalo kot pravljica. Morda se sploh nismo takoj zavedli, kaj smo storili. Jaz pravim, da bomo verjetno dojeli šele, ko bomo končali kariere.
Rojeni ste leta 1982. Katero je bilo prvo svetovno prvenstvo, ki ste ga spremljali?
Prva je bila Italija leta 1990. Takrat je bil nogomet drugačen. Kar nekaj časa je minilo od takrat. Nogomet smo gledali v družini. Največ tekem sem spremljal z bratom, ki je štiri leta starejši. Nogomet smo spremljali, spremljamo in ga bomo spremljali. Zbirali smo sličice, kar počnemo še danes, ko je veliko lepše, saj smo tudi mi na njih. Mislim, da bodo domači album zapolnili do začetka SP. Doma imam tudi tistega iz Mehike 1986. Ne vem, ali je povsem izpolnjen, ampak veliko sličic ne manjka.
Zadnja dva tedna je v Sloveniji čutiti pravo nogometno evforijo. Imeli ste veliko obveznosti, kako ste vse to prenašali?
Smo profesionalci in tega vajeni. Svetovno prvenstvo je izziv in cilj vsakega nogometaša, z tem pa pridejo tudi obveznosti. Pokrovitelji so pomembni in potrebujejo našo navzočnost. To smo profesionalno opravili. Morda je bilo včasih malo naporno, a je vse to sestavni del prvenstva.
Boštjan Cesar
V ozadju me seveda še vedno malo jezi, ko se spomnim, kaj je naredil. A smo profesionalci in se s to njegovo potezo ne bomo obremenjevali. Na igrišču nameravamo dati več od sebe kot oni. Rooneyjevo dejanje pa so lahko videli vsi. Ni bilo govora o enajstmetrovki, pač pa je bil to zanj čisti rdeči karton. Sodnik je presodil drugače; spet se je pokazalo, da je Slovenija majhna država. Sodniki vedno lažje zapiskajo v korist večjih ekip. To se je ne nazadnje pokazalo tudi na tekmi med Francijo in Irsko v dodatnih
kvalifikacijah.
Ste eden od stebrov slovenske obrambe, ki je na zadnjih nekaj tekmah nespremenjena. Kako pomembna je uigranost?
Pri uigranosti nam pomaga že vsak skupen trening. Prihajamo na raven forme iz kvalifikacij. Vedno pa poudarjam, da obrambe ne igrajo le štirje branilci in vratar. Začne se že pri napadalcih. Če ti dobro pokrivajo nasprotne branilce, je lažje vezistom, in če vezisti igrajo dobro, imamo tudi mi v obrambi manj dela. Čaka pa nas še nekaj dela, tudi zato, ker je žoga za svetovno prvenstvo nekoliko
drugačna.
Včasih si ogledam kakšno tekmo, predvsem Ligo prvakov ali kakšen derbi. Zelo podrobno pa ne spremljam. Vedno najprej preverim rezultate iz lige, v kateri igram tudi sam. Ni posebnega kluba, ki bi ga imel najraje in bi zanj navijal.
Nogometaši večino svojega časa preživite na treningih in tekmah ter imate zelo natančno določeno prehrano. Ali pridejo trenutki, ko se lahko tudi pregrešite, pojeste kaj mastnega in spijete kakšno pivo?
Tudi mi smo ljudje. Seveda si lahko privoščimo tudi kaj takega, a na neki sprejemljivi ravni, ker smo vrhunski športniki. Poleti je za to veččasa, saj imamo v klubih vseskozi tekme. Takrat si lahko damo duška, se spočijemo in ne razmišljamo o nogometu. Tudi to potrebujemo.
Vaša aktivna kariera bo trajala še nekaj let. Že kaj razmišljate o tem, kaj boste počeli potem in kam boste vlagali zaslužek?
Nisem se še odločil, kaj bom delal po karieri. Imamo nek vek trajanja, ki ni večen. Kar zaslužimo, moramo dobro vložiti, zato bo treba nekaj postoriti tudi na tem področju. Bržkone bom tu potreboval nekaj pomoči ljudi, ki se s tem ukvarjajo, a se do zdaj tega še nisem lotil.