NBA kampa za mlade košarkarje, ki je potekal na Rogli, se je udeležil tudi sloviti Dino Rađa, ki je s splitsko Jugoplastiko osvojil tri naslove državnega prvaka v Jugoslaviji, bil dvakrat tudi evropski prvak, po treh sezonah v Virtus Romi pa se je leta 1993 podal čez Atlantik, kjer je pri moštvu Celtics v naslednjih štirih letih pustil zelo velik pečat. Tako velik, da je bil v tem letu izbran v NBA Hišo slavnih.

"Ko sem slišal, da je kamp na Rogli, sem z veseljem prišel. Tukaj sem se velikokrat pripravljal na sezono v moji karieri. Ni boljšega mesta za priprave - izolacija, hrana je dobra, pogoji so odlični, ljudje so super, tu so dvorana, telovadnica z utežmi ... Res izjemni pogoji. Z veseljeme sem se vrnil sem," je dejal nekdanji hrvaški košarkarski as. 

Ta se je sicer zelo pozno začel ukvarjati s košarko. "Ukvarjal sem se s plavanjem, vselanjem, vaterpolom, rokometom, z raznimi športi preden sem presedlal na košarko. Pri 15, 16 letih sem bil precej v zaostanku z motoriko, z vsem, nihče ne bi stavil pet par name. A kasneje sem eksplodiral," se je začetkov svoje profesionalne poti spomnil Rađa. 

Marko Milič Dončiću bo lažje kot Petroviću, sam bi v NBA preskočil Ferrarija

Omenjena eksplozija in kasnejše odlične predstave v jugoslovanski reprezentanci in Jugoplastiki so ga pripeljale na prag najmočnejše lige na svetu: "O NBA nisem vedel veliko, ni ga bilo na televiziji, o njem se je zelo malo pisalo. Zelo težko je bilo priti do kakšnih informacij. Že to, da se nekdo zanima zate, je bilo nekaj izjemnega. Do prvega kontakta z Bostonom je prišlo na kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre 1988, ko so prišli sicer gledati Stojka Vrankovića. Kasneje so me poklicali in mi dejali, da me nameravajo izbrati na naboru in do tega je tudi prišlo," je dejal 40. izbor na naboru leta 1989. To leto je bil poleg njega izbran le še en Evropejec - Vlade Divac (26. izbor). "Imel sem to čast, da sem igral res proti največjim legendam lige NBA kot so Michael Jordan, Magic Johnson, Shaquille O'Neal, Pat Ewing, Hakeem Olajuwon ... Igrati z najboljšimi je najboljša šola, postaneš še boljši. To je bil zame privilegij." 

V svoji tretji NBA sezoni, tudi sam jo ima za svojo najboljšo, je Rađa v povprečju zbral 19.7 točke ter 9.8 skoka na tekmo. Ob njegovem prihodu v ligo leta 1993 je Boston sicer doživel veliko tragedijo, med treningom pred sezono je umrl kapetan Reggie Lewis, ki je leta 1992 zaigral tudi na All-Star tekmi. Rađa je bil na koncu prve sezone izbran v drugo peterko novincev. NBA kariero je sklenil s povprečjem 16.7 točke, 8.4 skoka, 1.6 asistence in 1.3 blokade na dvoboj.

Časi so se spremenili, evropski košarkarji imajo po dosežkih predhodnikov zdaj nekoliko lažjo pot v ligo NBA. Rađa, ki je po izboru ostal še štiri leta v Evropi, je prepričan, da mnogi mladeniči prehitro odhajajo čez lužo: "Mislim, da je potrebno nekaj časa igrati v evropski košarki, ki je zelo dobra, še zlasti evroliga. Mislim, da je Dario Šarić zadel v polno, ker je še nekoliko počakal, enako oba Bogdanovića, mislim, da sta Hezonja in Bender storila napako, ker sta pohitela. Evropska izkušnja je zelo dobrodošla."

Foto: Saša Despot jr. NBA Kaj pa Luka Dončić? "Če mene vprašate, bi oddelal še eno sezono v Evropi. Ima šele 19 let, dovolj ima časa, ni potrebe, da bi hitel. V tem letu bi lahko še fizično postal močnejši, čustveno bi dozorel. V NBA preprosto ni dovolj časa za trening. Vseskozi se le igra, nenehna potovanja, včasih niti ne veš v katerem mestu si se znašel. Eno leto bi mu prišlo še prav za trdo delo, še zlasti na fizičnih sposobnostih. Je pa neverjeten talent, vidi se tudi, da ima veliko voljo za delo. Zagotovo je pred njim vrhunska kariera. Mora se le paziti poškodb, še naprej mora garati in se dobro pripraviti za NBA, ki ga čaka. Bi pa ponovil, da še z enim letom v Evropi lahko precej pridobi na fizični in psihični moči. Vsekakor pa v nobenem primeru ne bo razočaral." 

Skavt NBA ekipe "Kokoškov na naboru ne bo odločal o izboru Dončića"

Kot član generacije 2018, med drugim so mu družbo delali legendarni Jason Kidd, Grant Hill, Ray Allen, Steve Nash in Maurice Cheeks, je bil uvrščen v ameriško košarkarsko Hišo slavnih. "To je največ, kar lahko nek košarkar doživi. Ta reč je bila zame zelo čustvena, bila je neverjetna. Relativno mlad sem prišel v to izbrano družbo. Bil pa sem član izjemnih ekip, od reprezentance do Jugoplastike, veliko fantov iz teh dveh moštev si zasluži svoje mesto v Hiši slavnih."

V karieri se je Rađa pomeril tudi s slovitim ameriškim Dream Teamom, ki je igral na olimpijskih igrah v Barceloni, v finalu je Hrvaška v prvem polčasu celo povedla, na koncu pa klonila s 85:117. To je bila najmanjša razlika ob zmaga Američanov na takratnem tekmovanju. Kako bi se proti Jordanu, Magicu, Barkleyju, Stocktonu, Pippnu, Robinsonu in ostalim odrezala nekdanja Jugoslavija, ki je sicer osvajala evropske in svetovne naslove na začetku devetdesetih let? "Verjetno bi bilo res nekoliko bolje, ampak mislim, da je bil tisti Dream Team nepremagljiv. Bi pa rad videl, da smo zaigrali prav vsi in bi se z njimi 'pokokali'. Težko pa bi rekel za kakšno razliko bi šlo na koncu tekme."