Marko, kako natančno spremljate slovensko nogometno ligo in za koga boste stiskali pesti na petkovem derbiju?
Spremljam jo še, ne pa toliko kot včasih. Največ izvem iz medijev, na tekme pa grem zelo redko. Zrasel sem 500 metrov stran od Ljudskega vrta in glede pripadnosti dileme ni. Sem pa lepe trenutke preživljal tudi pri Olimpiji.

Ste imeli zaradi prestopov med kluboma kaj težav?
Ker sem kot Mariborčan igral v Ljubljani, so mi navijači to zamerili. Ko sem se vrnil, je bilo obratno. To je šport. Žaljivke sem moral požreti.

Kako gledate na mladega vratarja Olimpije Jana Oblaka?
Pred seboj ima veliko vratarsko kariero. Vedno pa bom trdil, da vratar nisi pri 16 letih, pač pa z izkušnjami to postaneš šele po 25. letu. Kot kaže, bo Oblaku uspelo prej, a to so res redke izjeme. Veliko bo odvisno tudi od njegovega značaja.

Delali ste tudi kot trener vratarjev. Je scena pri nas na tem področju podhranjena?
Absolutno. Vsak tega dela ne more opravljati, moraš imeti izkušnje kot vratar in spremljati svetovne trende. Ne moreš pa delati le iz svojih izkušenj. Pri nas se ne vlaga v trenerje vratarjev, klubi jih ne pošiljajo na izobraževanja v Evropo.

Danes ste direktor televizije Sportklub. Vas še vleče v nogomet?
Nogomet je moja ljubezen. V karieri sem se veliko naučil in bi vratarjem lahko pomagal. A imam zanesljivo službo, kar pa trenerska ni. Hitro se znajdeš na cesti. Dokler bo tako, se v tem poslu ne vidim.

Mesto prvega trenerja pa vas ne zanima?
Ne.

Vaši bivši soigralci blestijo v naši ligi. Vas kdaj zamika, da bi še vedno igrali?
Za Pavlina, Kariča in Osterca lahko rečem le: kapo dol. V tej sezoni so mladim marsikaj pokazali in uživam v njihovih predstavah. Jaz sem končal pri 40. letu po 23 letih profesionalizma. Svoje sem oddelal.

Za rekreracijo pa najbrž še brcate ...
Vsak teden igram, vendar na gol ne stopim več. Zdaj sem napadalec. Imam toliko izkušenj, da vem, kaj je nevarno za vratarja.